Menu Item
Po največjem globalnem kibernetičnem izpadu se zastavlja vprašanje, kako se je to sploh lahko zgodilo. Kot poudarjajo strokovnjaki, bo petkov dogodek nedvomno okrnil zaupanje ljudi, pa tudi pomembnejših podjetij.
Petkov dan je po vsem svetu zaznamoval tako imenovani “modri zaslon smrti”. Uporabniki Windowsa zaradi pomanjkljive posodobitve antivirusnega programa tehnološkega podjetja za kibernetsko varnost CrowdStrike namreč niso mogli uporabljati svojih računalnikov, to pa je povzročilo nemalo nevščenosti. Težave so namreč poleg zasebnih uporabnikov imele številne banke, letališča in podjetja – gospodarska škoda je ogromna.
Okrevanje po izpadu, ki je nedvomno največji globalni IT izpad v zgodovini, bo neverjetneje naporno in dolgotrajno, trajalo bi lahko tudi več tednov. Večino računalnikov je treba namreč ročno popraviti, kar lahko v večjih podjetjih predstavlja velik zalogaj. Eric O’Neill, strokovnjak za kibernetsko varnost in nekdanji uslužbenec FBI za protiobveščevalno dejavnost, je po poročanju CNN dejal, da bi za popravilo vseh prizadetih računalnikov potrebovali na milijone delovnih ur IT-strokovnjakov, posledično pa tudi na milijone evrov.
Ob tem se zastavlja vprašanje, kako se je – in to v letu 2024 – sploh lahko zgodil tako množičen izpad storitev. Kaos, ki je sledil omenjeni pomanjkljivi posodobitvi, je izpostavil krhkost svetovnega gospodarstva, pa tudi odvisnost od računalniških sistemov. Čeprav je posodabljanje sistemov z namenom preprečitve hekerskih napadov nujno, se je s petkovim incidentom zaupanje v ta postopek popolnoma porušilo, v analizi CNN piše strokovnjak za spletno varnost, novinar Sean Lyngaas.
Tokratno sesutje slaba popotnica za zaupanje
Storitve CrowdStrikea uporabljajo številna podjetja s seznama 500 največjih podjetij v ZDA, Fortune 500. Več milijard evrov vredno podjetje je v desetletju močno razširilo svoj vpliv po vsem svetu na področju, ki ga vodi le peščica podjetij. A njihova prevlada na področju zagotavljanja protivirusnih sistemov ustvarja tveganja – prav ta krhkost pa se je pokazala ob tokratnem izpadu.
Čeprav tokrat ni šlo za hekerski vdor, pa so se večje državne službe – denimo v Ameriki – začele spraševati, kaj bi se zgodilo, če bi za vsem skupaj stali hekerji. “Resnično moramo razmisliti o digitalni odpornosti,” je dejala visoka uradnica Bele hiše za tehnologijo in kibernetsko varnost Anne Neuberger.
V zadnjem desetletju so hekerji že nekajkrat vdrli v sistem ameriške vlade, a brez večjih posledic. Kar pa vsekakor ni zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. “Tokratni primer kaže na resno škodo, ki jo lahko povzroči zlonamerni nasprotnik,” je za CNN dejal nekdanji veleposlanik za kibernetsko varnost in kritično tehnologijo na avstralskem zunanjem ministrstvu Tobias Feakin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!