Menu Item
Ljudje, ki močno zaupajo umetni inteligenci, porabijo manj napora za kritično mišljenje kot tisti, ki bolj zaupajo svojim sposobnostim, kaže raziskava.
Umetna inteligenca (UI) postaja nepogrešljiv del našega vsakdana, še posebej v delovnem okolju. Generativna umetna inteligenca (GenAI), ki zna pisati besedila, analizirati podatke in reševati probleme, nam pogosto prihrani čas. Toda ali nas pri tem tudi poneumlja?
Nedavna raziskava, ki sta jo izvedla Microsoft in univerza Carnegie Mellon, je preučila vpliv GenAI na sposobnost kritičnega mišljenja pri strokovnih delavcih. Študija, v kateri je sodelovalo 319 ljudi, je pokazala, da lahko zanašanje na umetno inteligenco oslabi našo sposobnost samostojnega razmišljanja.
Kaj so raziskovalci ugotovili?
Raziskovalci so udeležence prosili, naj navedejo tri primere uporabe GenAI pri svojem delu. Njihove odgovore so razvrstili v tri glavne kategorije:
Ustvarjanje – na primer pisanje šablonskih e-poštnih sporočil.
Pridobivanje informacij – raziskovanje tem ali povzemanje dolgih člankov.
Svetovanje – iskanje smernic ali izdelava grafikonov iz obstoječih podatkov.
Nato so jih vprašali, ali pri teh nalogah uporabljajo kritično mišljenje in ali jim GenAI prihrani ali poveča kognitivni napor. Prav tako so morali oceniti svojo samozavest, zaupanje v umetno inteligenco ter sposobnost vrednotenja njenih odgovorov.
Kritično mišljenje in past prevelikega zaupanja
Približno 36 odstotkov udeležencev je poročalo, da zavestno uporabljajo kritično mišljenje, da bi preprečili morebitne negativne posledice uporabe UI.
Na primer, neka udeleženka je uporabila ChatGPT za pisanje ocene delovne uspešnosti sodelavca, vendar je rezultat preverila dvakrat, da ne bi pomotoma oddala neprimernega dokumenta. Drug udeleženec je moral preoblikovati besedila, ki jih je ustvarila UI, da bi se izognil kulturnim nesporazumom v svoji organizaciji.
Toda raziskava je pokazala še nekaj pomembnega: ljudje, ki so močno zaupali umetni inteligenci, so porabili manj napora za kritično mišljenje kot tisti, ki so bolj zaupali svojim sposobnostim.
“Nepravilna uporaba tehnologij lahko povzroči in tudi povzroča poslabšanje kognitivnih sposobnosti, ki bi jih bilo treba ohraniti,” opozarja študija.
Ko ljudje uporabljajo GenAI, svoj napor pogosto preusmerijo v preverjanje, ali je njen odgovor dovolj dober, namesto da bi sami globlje analizirali informacije.
Če uporabniki posredujejo le takrat, ko so odgovori umetne inteligence očitno napačni, to pomeni manj priložnosti za urjenje presojanja in reševanja problemov. Posledično lahko njihove kognitivne sposobnosti postopoma oslabijo, pišejo v raziskavi.
Kako naprej?
Raziskava ne trdi, da nas UI neposredno poneumlja, vendar opozarja na nevarnost prevelikega zanašanja nanjo.
Generativna umetna inteligenca je močno orodje, ki lahko poveča učinkovitost, vendar mora ostati pomočnik in ne nadomestilo za človeško presojo.
Da bi se izognili negativnim posledicam, je ključno, da uporabniki umetne inteligence razumejo njene omejitve. Samo zavestna uporaba UI v kombinaciji s kritičnim mišljenjem lahko zagotovi, da ostanemo vešči reševanja problemov – tudi takrat, ko umetna inteligenca zataji.
Kaj o tem pravi umetna inteligenca? “Slepo zaupanje je nevarno”
O tem, ali nas res poneumlja, smo povprašali tudi umetno inteligenco, ChatGPT. Njegov odgovor je bil v duhu zgoraj napisanega.
“Menim, da UI ni nujno škodljiva za kognitivne sposobnosti, vendar lahko postane problematična, če jo uporabljamo neustrezno – predvsem, če se nanjo slepo zanašamo, namesto da bi jo uporabljali kot orodje za podporo lastnemu razmišljanju,” nam je odgovoril.
“Najboljša strategija je uporabljati umetno inteligenco kot dopolnilo in ne kot nadomestek za človeško mišljenje,” nam je še napisal ChatGPT in podal nekaj načinov, kako to doseči:
- Preverjanje informacij iz več virov, ne le iz UI.
- Kritično ovrednotenje odgovorov, namesto da jih sprejmemo samoumevno.
- Ohranitev lastne analitične sposobnosti – najprej razmislimo sami, nato preverimo z UI.
- Uporaba UI kot pomočnika, ne kot avtoritete pri odločanju.
“Umetna inteligenca ni nevarna sama po sebi – nevarno je slepo zaupanje vanjo,” je povedal ChatGPT.
“Če jo uporabljamo pametno, lahko izboljša naše sposobnosti, če pa ji prepustimo vse razmišljanje, nas lahko res ‘poneumi’. Ključ do uspešne uporabe je kombinacija tehnologije in človeške presoje.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje