Nepredstavljiv scenarij: kaj bi se zgodilo, če bi svet ostal brez interneta?

PROFIMEDIA

Izpad interneta bi v svetu povzročil verižno reakcijo, posledice za človeštvo pa bi bile nepredstavljive.

Življenja brez interneta si praktično ni več mogoče predstavljati, saj je človeštvo v zadnjih desetletjih od njega postalo popolnoma odvisno.

V primeru popolnega izpada interneta bi človeštvo še lahko nekako preživelo brez družbenih omrežij, spletnih iskalnikov ter novic in informacij, do katerih dostopamo na spletu. Postavlja pa se vprašanje, kaj bi se zgodilo z vsemi institucijami in infrastrukturo, kot so elektrarne, banke in telekomunikacijska podjetja, katerih delovanje je prav tako odvisno od interneta.

Nastala bi vsesplošna panika

V primeru nenadnega popolnega internetnega mrka bi v prvi fazi nastala vsesplošna panika, saj ljudje ne bi vedeli, kaj se dogaja, ob tem pa bi bile prekinjene komunikacijske povezave in dostop do informacij, pišejo na BBC-jevem znanstvenem portalu Science Focus, kjer so se poigrali s hipotetičnimi posledicami nastanka takšne ekstremne situacije.

Popoln izpad interneta bi se hitro odrazil tudi preko finančnih posledic. Kot piše omenjeni portal, bi samo Google in Facebook v enem dnevu izgubila slabih 350 milijonov evrov, izgube ostalih podjetij, ki bi zaradi izpada prenehale z delovanjem, pa bi se merile v milijardah.

Po tednu, mesecu, letu …

Po tednu dni internetnega mrka bi svet zajel kaos, saj bi se pojavile tudi težave v oskrbi z električno energijo. Sodobno električno omrežje se namreč pri koordinaciji elektrarn in transformatorskih postaj opira na internet. Večina držav bi se tako soočila s kaosom v energetskem sistemu in lokalnimi motnjami v distribuciji električne energije. Temu bi sledile tudi motnje delovanja plinovodov, katerih delovanje je odvisno od električne energije in interneta.

Od tu bi se verižna reakcija samo nadaljevala. Brez interneta in elektrike namreč ne morejo delovati niti bencinske črpalke. Ker bi bilo točenje goriva oteženo ali onemogočeno, bi hitro prišlo do motenj pri dostavi hrane in potrebščin v trgovine, ustavil pa bi se tudi javni promet, industrija in posel.

Po enem mesecu bi se svet pogreznil v popoln kaos. Ljudi bi popadla tesnoba in lakota. Razvnel bi se boj za hrano, na ulicah bi zavladali nemiri in kaos, česar dolgo ne bi mogla obvladovati niti vojska, ki je odvisna od enakih dobrin kot preostalo človeštvo.

Po letu dni bi se človeštvo deloma že prilagodilo novi realnosti. Državam razvitega sveta bi že uspelo vzpostaviti osnovne telefonske povezave, družba pa bi se počasi prilagajala velikim spremembam in kaosu. Države bi se vrnile k agrarnemu gospodarstvu, svetovno gospodarstvo pa bi se vrnilo v trideseta leta prejšnjega stoletja.

Posledice internetnega mrka bi se odrazile tudi v zmanjšanju svetovne populacije. V Science Focusu ocenjujejo, da bi se število ljudi, ki ne bi preživeli lakote, mraza in nemirov, približalo milijardi.