Po samo dveh urah pogovora lahko naredijo vaš digitalni klon

Da je vsak človek edinstven in nezamenljiv z drugim človekom, smo prepričani že od nekdaj.
Še posebej v sodobni zahodni družbi, ki je usmerjena predvsem v posameznika. Pa je to povsem res? Pomislite na naslednji scenarij. Po klepetalniku se pogovarjate z osebo, za katero ste prepričani, da je vaš oče, otrok, prijateljica. Pa ni, ampak je v resnici klepetalnik umetne inteligence (UI).  Razvoj umetne inteligence namreč prinaša možnost, da bomo kmalu dobili "dvojnike", ki jih ne bo mogoče razlikovati od nas: UI-klone.

Že zdaj, ko je njen razvoj še na začetku, lahko UI posnema osebnosti ljudi do te mere, da je včasih težko ločiti, ali se pogovarjamo s strojem ali živim človekom, UI-kloni so naslednja stopnja.
Kot je pokazala lanska raziskava, objavljena na strežniku Arxiv. org (ki še čaka na znanstvene recenzije) in v kateri so sodelovali raziskovalci iz Googla in Stanforda, je mogoče take klone ustvariti po le dveh urah intervjuja.

V raziskavo so vključili 1.052 Američanov različnih spolov, ras, starosti, izobrazbe, religij in političnih prepričanj. Udeležence raziskave so znanstveniki vodili skozi dveurne pogovore o njihovem otroštvu, ključnih spominih, vedenjskih vzorcih, vrednotah, političnih stališčih in drugih podatkih, ki so bili značilni samo zanje. Nato so te podatke uporabili za ustvarjanje tako imenovanih "simuliranih agentov", umetne inteligence, ki je posnemala vedenje teh posameznikov v različnih kontekstih.
Udeleženci raziskave so nato opravili še teste osebnosti, ankete o svojih družbenih stališčih in igrali nekatere logične igre. Po dveh tednih so teste ponovili. Enake naloge pa so opravili tudi njihovi UI-kloni. Rezultati so bili presenetljivi – UI je v povprečno 85 odstotkih natančno posnemala odgovore ljudi, na podlagi katerih je bila ustvarjena.

Revolucija v raziskavah? Bodo namesto ljudi v njih sodelovali UI-kloni?

Kot so zapisali raziskovalci, je namen takšnih raziskav in ustvarjanja UI-klonov olajšati druge raziskave v družboslovju in drugih področjih, ki bi bile predrage, nepraktične ali neetične, če bi v njih uporabili resnične ljudi.
Če lahko ustvarite modele umetne inteligence, ki se vedejo kot resnični ljudje, lahko z njimi preizkušate vse: od učinkovitosti ukrepov za boj proti dezinformacijam na družbenih omrežjih do vedenja, ki povzroča prometne zastoje, piše v članku o raziskavi poročevalec o umetni inteligenci pri reviji MIT Technology Review, James O’Donnell. Odgovori bi namreč bili zelo podobni tistim, ki bi jih dajali pravi ljudje, raziskave pa bi potekale brez etičnih in logističnih zapletov, ki jih prinaša uporaba ljudi v raziskavah.
"Če bi imeli množico majhnih ‘vas’, ki bi dejansko sprejemale odločitve, kot bi jih vi, bi to lahko predstavljalo prihodnost," je za revijo povedal Joon Sung Park, doktorand računalništva na stanfordski univerzi, ki je vodil raziskavo. "Ta raziskava prikazuje, kako lahko ustvarite hibrid: uporabite resnične ljudi za ustvarjanje osebnosti, ki jih nato lahko programsko vključite v simulacije, kar z resničnimi ljudmi ni mogoče," pa je za revijo zapisal John Horton, izredni profesor na MIT Sloan School of Management, ki je ustanovil podjetje za raziskave z uporabo simuliranih udeležencev UI.

Niso samo rožice. Kakšne nevarnosti prinaša uporaba UI-klonov?

Raziskava pa prinaša tudi opozorila, še piše O’Donnell.
Tako kot tehnologija generiranja slik omogoča ustvarjanje škodljivih ponaredkov (deepfake), lahko tudi tehnologija ustvarjanja agentov omogoči preprosto ustvarjanje orodij za utelešenje drugih oseb na spletu, kar bi lahko vodilo do zlorab ali napačnega pripisovanja izjav. Da ne govorimo, kaj bi pomenila zloraba takšnih klonov za politične ali kriminalne cilje.

Metode ocenjevanja, ki jih je ekipa uporabila za preverjanje, kako dobro UI-agenti posnemajo svoje človeške kolege, so bile namreč razmeroma osnovne.
Vključevale so vprašanje iz ameriške Splošne družbene ankete (General Social Survey), ki zbira podatke o demografiji, sreči, vedenju in podobnem, ter ocene tako imenovanih "petih velikih" osebnostnih lastnosti: odprtosti za izkušnje, vestnosti, ekstravertiranosti, prijetnosti in nevroticizma. Takšni testi so pogosto uporabljeni v družboslovju, vendar ne zajemajo vseh unikatnih značilnosti posameznika.

UI-agenti so bili tudi slabši od svojih človeških originalov pri vedenjskih testih, kot je igra "diktator", ki preučuje, kako udeleženci vrednotijo poštenost.

Pomen intervjuja pri ustvarjanju UI-klonov. "Dve uri sta lahko zelo močni"

Park je medtem prepričan o učinkovitosti tako izdelanih UI-klonov.
Njegovo prepričanje temelji na sodelovanju v številnih podkastih v letu 2023, v katerih je obravnaval temo generativnih agentov. "Po dveurnem intervjuju sem imel občutek, da ljudje zdaj vedo veliko o meni," je dejal "Dve uri sta lahko zelo močni."

Intervjuji namreč lahko razkrijejo posebnosti, ki jih ankete običajno ne zajamejo. "Predstavljajte si, da je nekdo imel raka, vendar je bil ozdravljen. To so zelo unikatne informacije, ki veliko povedo, kako ta oseba razmišlja in se vede," pravi Park. Takšne spomine ali spremembo vrednot, ki jih morda sproži takšna situacija, pa je težko zajeti zgolj z anketnimi vprašanji, medtem ko jih z intervjujem lahko zaznamo.