Menu Item
Če ste prisotni vsaj na enem družbenem omrežju, ste v zadnjih dneh gotovo opazili poplavo realističnih lutk. Gre za t. i. "Barbie Box Challenge", ki je obnorel splet, uporabniki pa lutke ustvarjajo po lastni podobi. Svojo lutko so že dobili tudi znani, denimo ameriški predsednik Donald Trump, pri nas pa predsednik vlade Robert Golob, ljubljanski župan Zoran Janković, minister za delo Luka Mesec ... A izvršni direktor podjetja OpenAI uporabnike prosi, naj se malo "ohladijo". Naval na najnovejši generator slik je namreč tolikšen, da se njihovi "grafični procesorji topijo".
Najnovejša posodobitev ChatGPT-4o omogoča ustvarjanje realističnih slik, logotipov in diagramov na podlagi preprostih besednih ukazov, pri čemer lahko ChatGPT v eni sliki obdela do 20 različnih predmetov. Fotografije ali “meme” spremeni v različne sloge, tako da so videti, kot da so prišli iz serij Simpsonovi, Rick And Morty ali South Park, poroča SkyNews.
Uporabniki pa so kmalu odkrili, da posodobitev omogoča tudi, da ustvarijo lutko po lastni podobi, ki jo umetna inteligenca izriše v embalaži, v kakršni sicer prodajajo barbike. Za izdelavo figuric morajo uporabniki ChatGPT prositi, naj “ustvari sliko v slogu akcijske figurice”. Navesti morajo tudi seznam dodatkov, ki jih želijo, in kakšen naj bo napis na embalaži.
Tako je nastal “Barbie Box Challenge” in splet je ponorel.
Trend je zajel tudi Slovenijo. Ustvarjalci Instagram profila Slomemija so lutke ustvarili za številne znane Slovence. Med njimi je predsednik vlade Robert Golob, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik SDS Janez Janša, nekdanji predsednik države Borut Pahor, pevka Raiven …
Sam Altman: “Naša ekipa potrebuje spanec”
Sam Altman, tehnološki mogotec in izvršni direktor podjetja OpenAI, ki je ChatGPT postavilo na noge, je moral ljudi celo prositi, naj se “ohladijo”.
Po podatkih podjetja za tržne raziskave Similarweb je število uporabnikov ChatGPT po uvedbi najnovejšega tehnološkega generatorja slik letos prvič preseglo 150 milijonov. Število aktivnih uporabnikov, prihodki od naročnin na plačljivo verzijo ChatGPT in prenosi aplikacije so po uvedbi GPT-4o prav tako dosegli rekordno število, poroča SkyNews.
Kljub uspehu Altman opozarja, da je veliko povpraševanje po ustvarjanju slik povzročilo neznanski pritisk na grafične procesorje podjetja OpenAI, ki se s težavo spopadajo z ogromnim številom zahtevkov za obdelavo slik.
“Zelo zabavno je videti, kako so videti ljudje, ki jih ustvari ChatGPT. Toda naši grafični procesorji se topijo,” je 27. marca dejal Altman. Tri dni pozneje je objavil nov poziv uporabnikom. “Naša ekipa potrebuje spanec.” Do 1. aprila se je podjetje še vedno soočalo s težavami, uporabnike pa je opozorilo, naj pričakujejo počasno delovanje storitev in zamude pri novih izdajah OpenAI.
Altman je 10. aprila dejal: „V zadnjem mesecu je uporaba storitev OpenAI ponorela,” napovedal, da se bo hitrost storitev izboljšala.
Je prikupen in zabaven rezultat res vreden tega?
Zmogljivi modeli umetne inteligence za svoje delovanje potrebujejo vedno več električne energije. Poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) navaja, da je usposabljanje oziroma vzpostavljanje verzije modela ChatGPT-4o trajalo 14 tednov in porabilo približno 42 gigavatnih ur električne energije.
To po poročanju SkyNews enako dnevni porabi električne energije približno 28.500 gospodinjstev v razvitem svetu ali 70.500 gospodinjstev v revnejših državah.
Profesorica Gina Neff z Univerze Queen Mary v Londonu je za BBC dejala, da ChatGPT “žge energijo” in da podatkovni centri, ki ga poganjajo, v enem letu porabijo več električne energije kot 117 držav.
“Pri nas doma imamo šalo, da vsakič, ko ustvarimo enega od teh AI memov, ubijemo eno drevo,” pa pravi Lance Ulanoff, ameriški urednik revije TechRadar. “To je seveda hiperbola, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da ustvarjanje vsebin z umetno inteligenco ni brez stroškov in da bi morda morali o tem razmišljati in umetno inteligenco uporabljati drugače.”
Poraba električne energije v podatkovnih centrih se bo do leta 2030 več kot podvojila
Kot ugotavlja Mednarodna agencija za energijo so podatkovni centri lani predstavljali okoli 1,5 odstotka svetovne porabe električne energije, ki pa se je v preteklih petih letih na letni ravni povečevala za 12 odstotkov.
Tehnološki velikani prepoznavajo vse večjo potrebo po energiji. Ameriški Google je denimo lani podpisal dogovor o dobavi električne energije iz majhnih jedrskih reaktorjev, kar bi mu pomagalo v tekmi na področju umetne inteligence. Dogovora o uporabi jedrske energije za napajanje podatkovnih centrov sta podpisala tudi Microsoft in Amazon.
Agencija ocenjuje, da bodo podatkovni centri glede na trenutni razvoj dogodkov do leta 2030 porabili okoli tri odstotke svetovne energije. “To je nekoliko več, kot danes znaša skupna japonska poraba električne energije,” so zapisali. Novi podatkovni centri, ki se trenutno gradijo, bi lahko porabili celo toliko energije, kot jo skupno porabi dva milijona gospodinjstev.
Vir: STA
Profesorica Neff temu dodaja še vprašanje zasebnosti in grožnjo naši kulturi. “Čeprav se personalizacija morda zdi prijetna, ti sistemi blagovne znamke in like mešajo v mešalnik, ne da bi bili odgovorni za nastalo zmedo.” Ob tem se direktorica agencije za odnose z javnostmi MSL UK Jo Bromilow sprašuje, “ali je prikupen in zabaven rezultat res vreden tega”.
“Če želimo umetno inteligenco zares pravilno uporabljati, moramo vzpostaviti varovalke,” pravi.
“To je žalitev, to je izkoriščanje”
Preden je splet obnorel “Barbie Box Challenge” so velik pritisk na umetno inteligenco dodale še slike v slogu legendarnega japonskega animacijskega studia Ghibli, ki je znan po filmih Čudežno potovanje, Moj sosed Totoro ter Čarovnik Howl in gibljivi grad.
Vse, od profilnih slik do viralnih internetnih trenutkov, je bilo podvrženo tako imenovani “ghiblifikaciji”. Med stvaritvami najdemo tudi prepir med Donaldom Trumpom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v ovalni pisarni in atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja.
Obsežna uporaba podob v slogu studia Ghibli je sprožila vrsto vprašanj o morebitnih kršitvah avtorskih pravic. Soustanovitelj studia Hayao Miyazaki je namreč eden najuspešnejših ustvarjalcev animiranih filmov na svetu. Čeprav japonsko podjetje od uvedbe novega orodja za generiranje slik ChatGTP-4o ni komentiralo, je Miyazaki že leta 2016 dejal, da je nad umetno inteligenco “popolnoma zgrožen”. Takrat je dejal: “Te tehnologije ne bi nikoli želel vključiti v svoje delo.”
Umetnica Karla Ortiz, ki je odraščala ob gledanju filmov Miyazakija, in zaradi kršitev avtorskih pravic trenutno toži druge generatorje slik umetne inteligence, je nov trend označila za “še en jasen primer, kako je podjetjem, kot je OpenAI, vseeno za delo umetnikov in njihovo preživetje”.
“To je uporaba blagovne znamke Ghibli, njihovega imena, njihovega dela, njihovega ugleda za promocijo izdelkov OpenAI,” meni. “To je žalitev. To je izkoriščanje.” SkyNews poroča, da še vedno ni jasno, ali je studio Ghibli podjetju OpenAI izdal licenco, ki bi mu omogočila uporabo njihovih del, in ali je bila licenca sploh potrebna.
Josh Weigensberg, partner v odvetniški pisarni Pryor Cashman, pojasnjuje, da je vprašanje avtorskih pravic zapleteno. “Obstaja splošno načelo, da slog ni avtorsko zaščiten. Včasih pa ljudje, ki imajo v mislih slog, dejansko mislijo na bolj specifične, prepoznavne, ločene elemente umetniškega dela,” je pojasnil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje