Prvi koraki do tega, da bo slovenščina dobila svoj prostor v digitalni dobi

PROFIMEDIA

Odbor DZ za kulturo je na seji obravnaval predlog novele zakona o javni rabi slovenščine, s katerim želi ministrstvo za kulturo v zakonodajo vpeljati določbe o rabi jezika v digitalni dobi. S pretežno korekcijskimi dopolnili koalicijskih poslanskih skupin je novelo pripravil za obravnavo na seji DZ.

Ministrstvo je s predlagano novelo na novo opredelilo javno rabo jezika za 21. stoletje pri različnih napravah in ponudnikih pretočnih vsebin, da bi na ta način poskrbeli za ustrezno zaščito in razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju. Predlog sledi tudi evropskim direktivam. Kot je povedala ministrica Asta Vrečko, gre za prvo večjo spremembo zakona po več kot 20 letih. Pri tem so upoštevali, da so se številne družbe preselile v digitalno okolje, prebivalci in prebivalke pa uporabljajo različne komunikacijske naprave, ki slovenščine še vedno ne podpirajo ali je ne podpirajo v celoti.

S spremembami zakona si prizadevajo za enakopravno zastopanje slovenščine tudi v tem primeru, obenem želijo sporočiti, da si slovenščina kot eden od uradnih jezikov v Evropski uniji zasluži svoje mesto.

Predstavnik DS Jožef Školč je kot pozitivno ocenil, da se spremembe zakona osredotočajo na področja, ki jih pred 20 leti ni bilo zaznati, saj takrat še ni bilo jasno, kaj bi lahko digitalizacija prinesla. Tudi pri Trgovinski zbornici Slovenije po besedah Slavka Ažmana podpirajo namen zakona, so pa obenem opozorili, da bi bilo treba zagotoviti prehodno obdobje za proizvajalce, da bodo pri svojih proizvodih lahko upoštevali slovenski jezik, kar je sicer tudi predvideno v noveli.

V razpravi poslancev se je odprlo vprašanje, ali bi določeni proizvajalci naprav, kot je Apple, z uvedbo obvezne slovenščine umaknili svoje izdelke s slovenskega trga. Kot je povedala Andreja Rajbenšu (Svoboda), naj bi Apple že načrtoval, da bo svoje izdelke prilagodil slovenščini, Jonas Žnidaršič (SD) pa je ocenil, da bi neko slovensko podjetje za to lahko poskrbelo v nekaj mesecih.

Poslanska skupina SDS je z dopolnilom, ki ni bilo izglasovano, predlagala, da bi Slovenija za internacionalizacijo jezika vzpostavila predstavništvo v Silicijevi dolini, kot je bilo po besedah poslanca Andreja Hoivika predvideno že pred nekaj leti. A kot je menil Dušan Stojanovič (Svoboda), bi kaj takšnega potrebovali tudi v Aziji, medtem ko podjetja tovrstne zastopnike že imajo. Za konkretnejše pogovore glede rabe jezika pri pretočnih platformah, kot so Netflix, Disney+ in Apple TV, pa bi se po njegovem mnenju lahko povezali z manjšimi državami na evropski ravni.