Menu Item
Kaj sploh je tovarna umetne inteligence? Komu je namenjena in za kaj? Kaj ima pri tem superračunalnik?
Na Institutu Jožef Stefan (IJS) so v okviru 33. dnevov Jožefa Stefana predstavili slovensko tovarno umetne inteligence (SLAIF) in superračunalnik.
Gre za projekt, za katerega je Slovenija pred kratkim dobila odobrenih 67,5 milijona evrov sredstev iz evropskega proračuna, o čemer smo že pisali.
Kaj je tovarna umetne inteligence?
“Gre za vseslovenski projekt,” je ob predstavitvi poudaril prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za tehnologijo znanja IJS.
“Že samo ime ima zelo pomembno konotacijo. Pove nam, da se nahajamo na prehodu, kjer umetna inteligenca prehaja iz obrtniške faze v fazo industrializacije, torej v fazo, kjer se bo to uporabljalo v tovarnah in naslavljalo bistveno širši krog uporabnikov.”
Ne gre za tovarno, kot si jo predstavljamo v klasičnem smislu – stavbo z visokimi dimniki, kjer bi umetno inteligenco na primer izdelovali. Gre predvsem za infrastrukturo, ki bo omogočala uporabo in učenje umetne inteligence za najrazličnejše naloge ter obdelovanje, shranjevanje in deljenje podatkov, pridobljenih na ta način. A ne samo to.
Lahko bi rekli, da je tovarna umetne inteligence sestavljena iz dveh delov, materialnega in nematerialnega oziroma manj otipljivega, je pojasnil dr. Džeroski.
Materialnega tako predstavljata superračunalnik in stavba, v kateri bo postavljen, manj otipljivi, a pravzaprav najpomembnejši del pa predstavljajo aktivnosti in storitve, ki jih bo tovarna omogočala. Te bodo usmerjene predvsem v razvoj generativne umetne inteligence (GUI).
Generativna umetna inteligenca je del umetne inteligence, ki proizvaja slike, videoposnetke in tekste, hkrati pa se iz slik, videov in tekstov tudi uči prepoznavati vzorce in iz tega znanja ustvarja ali pomaga ustvarjati novo znanje.
Razvoj modelov umetne inteligence pa ne bo namenjen samo znanstvenikom, ki bi se “igrali” z umetno inteligenco, pač pa družbi v najširšem pomenu.
Tako bo SLAIF ponujala storitve, ki jih bodo lahko uporabljali tako znanost, gospodarstvo, javna uprava in drugi uporabniki.
“Tu so na primer možnosti uporabe na področju medicine, zdravstvene nege, energetike – kjer lahko AI izkoristijo na področju napovedovanja količine in porabe proizvedene energije … Možnih področij uporabe je zares veliko,” je povedal dr. Džeroski.
Osnovna jedra uporabe SLAIF so zeleni prehod, zdravje in biotehnologija, razvoj digitalne družbe in znanost.
V okviru zelenega prehoda gre za uporabo UI pri kmetijstvu, spremljanju okolja, optimizaciji energetskih sistemov ter razvijanju pametne in vzdržnostne proizvodnje. V medicini in biotehnologiji lahko umetna inteligenca pomaga pri razvoju zdravil, pacientu prilagojenega zdravljenja in razvoju orodij za odločanje. Prav tako bo SLAIF lahko pomagala pri razvoju velikih jezikovnih modelov v slovenščini, optimizaciji javne uprave ali pri izobraževanju. V znanosti pa so možnosti uporabe pri pospeševanju raziskav in inovacij, pri podpori okoljskim znanostim, pa tudi humanistike.
Kako se bodo uporabniki lahko prijavljali k projektom?
“To je zelo pomembno vprašanje in o tem bodo debatirali tudi na evropskem nivoju. Zaželeno je, da do uporabe SLAIF pride čim več uporabnikov in postopki se bodo poenostavljali, tako da se bo odzivnost superračunalniškega osebja povečala,” je pojasnil dr. Džeroski.
“Zelo pomemben del vsega projekta je izobraževanje uporabnikov,” je še povedal dr. Džeroski.
“Najprej jih je potrebno ozavestiti o tem, katere storitve so na voljo, nato pa jih bo potrebno navaditi na to, kako se to uporablja. V ta namen so predvidena izobraževanja, dogodki, skupno delo s strokovnjaki, tako da se bo vse skupaj čim prej preselilo v prakso,” je pojasnil.
Kako dolgo bo novi superračunalnik uporaben?
Ko bo začel delovati novi superračunalnik, bo sedanji, Vega, ki so ga začeli uporabljati pred približno petimi leti, prenehal delovati. Kot je pojasnil dr. Džeroski, se bodo projekti, ki bodo takrat nedokončani, lahko prenesli tudi na novi superračunalnik, če bodo uporabniki za to zaprosili.
Ali bo tudi ta superračunalnik trajal samo nekaj let? “Zelo me veseli, da smo se uspeli dogovoriti, da bo nabava opreme potekala v dveh fazah,” je dejal dr. Džeroski. “Ogromno denarja za opremo lahko porabimo naenkrat, kar pomeni, da bo ta oprema tudi naenkrat zastarela. Tako pa bo takšen način omogočil, da jo bomo lahko uporabljali dlje.”
“Načrtovano je, da bi superračunalnik deloval do leta 2034,” je povedal prof. dr. Andrej Filipčič z IJS. “Prvi del opreme bomo nabavili leta 2027, dve leti kasneje pa bomo nakupili drugi del opreme,” je pojasnil.
Morda se komu zdi, da je za toliko denarja (celoten projekt je ocenjen na 135 milijonov evrov) čas delovanja superračunalnika zelo kratek.
A dr. Filipčič pojasnjuje: “Znaten delež bo šel za plačilo energije, okoli ene tretjine. Sicer pa je tipična življenjska doba superračunalniške opreme okoli pet let, včasih šest. Glavni razlog je, da je ta tehnologija zelo občutljiva. Tehnološko je zelo napredna: majhen volumen, velika moč; učinkovito mora biti tudi hlajenje. To je tako kot pri avtomobilih: nove stvari se lahko hitro pokvarijo. Po petih letih stvar ni več finančno oziroma vzdrževalno vzdržna.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje