Menu Item
Ministri Evropske unije (EU), ki so pristojni za telekomunikacije, so na zasedanju v Bruslju med drugim razpravljali o zakonodajnem predlogu o gigabitni infrastrukturi. Slovenija predlagane ukrepe podpira in jih ocenjuje kot uravnotežen kompromis. "Verjamem, da bodo ukrepi olajšali naša prizadevanja za doseganje ambicioznih ciljev digitalne povezljivosti v Sloveniji in Evropske unije. Visokokakovostna digitalna infrastruktura, ki temelji na zelo zmogljivih omrežjih, podpira skoraj vse sektorje sodobnega in inovativnega gospodarstva," je dejala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
Kot so jo na ministrstvu povzeli v sporočilu za javnost, Slovenija podpira učinkovitejšo uporabo obstoječe javne in zasebne infrastrukture ter zmanjšanje stroškov in ovir pri novogradnji, pri čemer pa želi ohraniti učinkovito konkurenco brez ogrožanja varnosti in nemoteno delovanje obstoječe infrastrukture.
V politični razpravi o tehnološkem vodstvu in konkurenčnosti s poudarki na naložbah v digitalna omrežja in infrastrukture je stališče Slovenije, da je treba upoštevati nove dominantne akterje in konvergenčne tehnologije, vsekakor pa se ne sme omejevati obsega udeležencev na trgu. Nacionalni telekomunikacijski operaterji zato morajo ostati. “Ne smemo pozabiti na končnega uporabnika, ki je v središču vseh naših prizadevanj za liberalizacijo trga telekomunikacij,” je poudarila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
Radiofrekvenčni spekter je po mnenju Slovenije omejena naravna dobrina vsake države Evropske unije (EU), zato mora ostati v lasti in upravljanju držav. Glede podmorskih kablov pa Slovenija podpira sprejem ukrepov za zagotovitev varnosti in odpornosti kritične infrastrukture.
V ponedeljek se je Stojmenova Duh udeležila tudi srečanja ministrov skupine D9+, ki združuje najbolj razvite države EU na področju digitalizacije. To so še Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Španija in Švedska. Ministrica je na tem srečanju predstavila slovenska prizadevanja za krepitev blaginje in odpornosti držav in EU ter projekte za digitalno preobrazbo družbe. Kot je dejala, se EU sooča s številnimi izzivi, zato mora skupina D9+ tesno sodelovati pri oblikovanju skupnih stališč glede prihodnjih zakonodajnih predlogov Evropske komisije, pri pripravi skupnih načrtov za prednostne naloge, pri delu v skupnih projektih in pri vzpostavitvi pilotnih projektov.
Ostali udeleženci srečanja so opozorili, da se je treba v naslednjem obdobju osredotočiti na dosledno izvajanje zakonodaje EU na digitalnem področju na nacionalni ravni ter na sodelovanje zasebnega in javnega sektorja in na okrepljeno sodelovanje med različnimi ministrstvi za učinkovito digitalno preobrazbo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!