
Za pametni telefon lahko zapravite sto, lahko pa tudi tisoč evrov. Razlike med enim in drugim seveda obstajajo. Kakšne so in pri kateri ceni jih verjetno ne boste več opazili, smo povprašali tehnološkega novinarja in odgovornega urednika tehnološkega portala Tehnozvezdje Matjaža Ropreta. Najcenejši telefon ni vedno najboljši nakup, a tudi najdražji se vam ne bo nujno izplačal, pravi.
Dandanes je mogoče že za manj kot sto evrov kupiti pametni telefon, ki se vsaj na prvi pogled ne razlikuje bistveno od naprave, ki stane več sto evrov ali celo več kot tisoč evrov.
Toda ali bomo z nakupom cenejšega telefona na dolgi rok res privarčevali?
O tem smo se pogovarjali s tehnološkim novinarjem in odgovornim urednikom portala Tehnozvezdje.si Matjažem Ropretom.
Kot je uvodoma povedal, so razlike med nizkocenovnimi in srednje dragimi telefoni večje, kot so razlike med telefoni na zgornji polovici cenovnega ranga.
Če torej primerjamo telefon za okoli 250 ali 300 evrov s tistim za med 450 in 500 evri, je "razlika občutna praktično na vseh področjih", pravi, medtem ko med telefonom za 800 in telefonom za 1.000 evrov razlik – čeprav te obstajajo – marsikdo ne bo več občutil.

Prednosti: pri dražjih dobiš več, pri cenejših plačaš manj
Obstaja torej cenovna raven, pri kateri funkcionalne razlike postanejo pomembne predvsem za zahtevnejše uporabnike s specifičnimi potrebami.
To so lahko na primer tisti, ki telefon veliko uporabljajo za fotografiranje in snemanje videoposnetkov, za igranje zahtevnih iger, potrebujejo vodoodporen ali posebej trpežen telefon ali pa morda vzdržljivo baterijo, ki se hitro napolni.
Nekateri dražji telefoni imajo baterijo, ki se lahko v praktično 15 minutah napolni dovolj, da zdrži do konca dne.
Cenejši telefoni pa se običajno polnijo počasneje. Take razlike se zagotovo poznajo, ocenjuje Ropret.
"Pri dražjem vedno dobiš več in boljše. Potem se moraš samo odločiti, do kakšne meje se ti to splača, da dobiš več zmogljivosti, več prostora, boljše kamere, boljši zaslon, karkoli že; mogoče tudi daljšo podporo s posodobitvami, kar ni ravno zanemarljiva zadeva, če to traja 6 let namesto 2 ali 3; tudi če upoštevaš, da boš ta telefon potem dal otroku ali sorodniku naprej," navaja Ropret.
Telefon z leti postane prestar, da bi lahko še omogočal posodobitve operacijskega sistema.
Apple naj bi posodobitve še zagotavljal pri 6 do 8 let starih modelih – trenutni iOS 26 tako ne deluje več na modelih iPhone XS oziroma XR, izdanih leta 2018, in starejših.
Včasih starejše različice iOS še dobijo kak varnostni popravek, vendar to ni zagotovljeno.
Pri Androidu se situacija razlikuje med znamkami. Pri Googlu in Samsungu naj bi podpora operacijskim sistemom trajala okoli 7 let, pri cenejših znamkah telefonov pa načeloma manj.
Pri cenejšem telefonu pa urednik Tehnozvezdja kot največjo prednost navaja, da boste zanj "pač plačali manj".
Nižja cena pa se pri cenejših telefonih poleg pri že omenjeni hitrosti polnjenja ter velikosti in zmogljivosti baterije namreč odraža tudi na materialu, kakovosti izdelave, zmogljivosti, velikosti in kakovosti zaslona ...
Tveganja pri "nizkocenovnikih"
Z nizko ceno tako pride tudi tveganje, da telefon ne bo dolgo zdržal, bo mogoče prej postal premalo zmogljiv, bo imel premalo prostora za vse aplikacije, bo uporabnik "prerasel" to, kar mu ta telefon omogoča ali pa bo imel čez leto ali dve večje zahteve in tak telefon ne bo več primeren zanj.
"Najcenejši telefon ni vedno najboljši nakup. Mogoče je bolje iti za nivo višje in pričakovati, da bo tak telefon čez dve ali tri leta še vedno primeren v primerjavi s kakšnim cenejšim, ki mogoče ne bo," je dejal Ropret.
Odgovoru na vprašanje, ali je cena nekaterih telefonov vseeno prenapihnjena, Ropret sicer pritrjuje, "ampak ne moreš pa dobiti za 300 evrov cenejšega s podobnimi lastnostmi", izpostavlja.
Enako dobrih telefonov z nižjo ceno preprosto ni, saj imajo določene funkcionalnosti oziroma so v nekaterih vidikih popolnoma specifični, na primer za snemanje in fotografiranje ali pri kakovosti zaslona, še navaja.

Kako dragega (in dobrega) torej kupiti?
Razmeroma dobri telefoni so po Ropretovi oceni tisti, ki v redni prodaji stanejo več kot 400 ali sploh čez 500 evrov.
Še bolje pa je, kot nadaljuje, kupiti telefon, ki ima začetno ceno med 600 in 700 evri, a po nekaj mesecih rabe pade na 500 evrov ali manj.
"Ta cena je verjetno že taka, da ni kakšnih bistvenih kompromisov, razen za res zahtevne uporabnike," je pojasnil.
Sam pri nakupu telefona kot bistveno ocenjuje, da "je stvar dobro zaokrožena celota in da nima neke res izstopajoče pomanjkljivosti".
"Če so kamere dobre, zaslon in procesor pa recimo premalo zmogljiva, nam to nič kaj veliko ne pomaga. Dobro je, da je vse približno uravnoteženo," razlaga.
Dodaja še, da je dobro gledati tudi na to, da telefon zadošča potrebam, ki jih ima uporabnik – da ve, katere kamere so mu pomembne, kako pomembna mu je baterija in hitrost polnjenja, vodoodpornost ...
Kupcem svetuje, da najprej začnejo s tem, da njihov telefon izpolnjuje te zahteve, "vse ostalo je pa potem bonus".
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje