Umetna inteligenca bo ušla iz vajeti v manj kot 10 letih, trdi strokovnjak

Digitalno 13. Nov 202313:50 4 komentarji
Ben Goertzel, umetna inteligenca, AGI
Ben Goertzel (Foto: Elekes Andor/WIKIPEDIA)

Čeprav mnogi menijo, da umetna inteligenca nikoli ne bo tako inteligentna kot človek, se bo to po mnenju strokovnjaka zgodilo že v nekaj letih.

Naslednji preskok v obstoju umetne inteligence (AI), ki ga pričakujejo strokovnjaki s tega področja, bo točka, ko bo umetna inteligenca dosegla človeško, jo presegla in ušla izpod človeškega nadzora. To točko imenujejo singularnost.

Pred splošnim sprejetjem generativne AI v naše življenje so strokovnjaki in teoretiki špekulirali, da je singularnost oddaljena desetletja. To bi človeštvu dalo čas, da se pripravi na svet, ki ga spreminjajo AI in superračunalniki. Toda Ben Goertzel, izvršni direktor umetne inteligence in razvijalec verige blokov SingularityNET, verjame, da se bosta splošna umetna inteligenca (ang. Artificial General Intelligence – AGI) in s tem singularnost pojavila že v naslednjih nekaj letih, piše portal decrypt.co.

“Po mojem mnenju je AGI oddaljena tri do osem let,” pove Goertzel. Vzrok naj bi bili veliki jezikovni modeli, kot sta GPT-4 in Lama, ki so “močno dvignili navdušenje sveta nad umetno inteligenco” in s tem tudi financiranje, uporabo in razvijanje AI.

Tehnološka singularnost je hipotetična točka v prihodnosti, v kateri tehnološka rast postane neobvladljiva in nepovratna, kar vodi do drastičnih nepredvidljivih sprememb v človeški civilizaciji. To lahko velja za vsako tehnologijo, tudi AI. Skeptiki morda nasprotujejo ideji, da bi računalniki postali tako inteligentni ali celo bolj inteligentni kot ljudje, vendar pa je AI trenutno edina tehnologija, ki je vsaj teoretično tega zmožna.

Zakaj se AI tako hitro razvija?

Kot pravi Goertzel, razvoj AGI izhaja iz istega nagona, ki je privedel do drugih človeških napredkov v zgodovini, kot je premik iz družbe lovcev in nabiralcev v kmetijsko družbo ali kasneje prehoda v industrijsko (v 18. stoletju), potem pa še digitalno družbo (konec 20. stoletja).

Takšni premiki pa za človeštvo niso vedno dobri. “Življenje se je od kamenodobnih časov zagotovo izboljšalo in podaljšalo, po drugi strani pa tudi poslabšalo,” pove Goertzel. “Včasih ni bilo toliko nevroz in duševnih bolezni, kot jih imamo zdaj.”

Drugi dejavnik, ki spodbuja razvoj umetne inteligence, je “nemir človeštva”, pojasnjuje Goertzel. Začelo se je z radovednostjo in obrambnimi motivi. Potencial umetne inteligence je zaznala ameriška vojska in njen razvoj financirala že od 50. let prejšnjega stoletja. Danes razvoj financirajo zasebna podjetja zaradi motiva po dobičku. “Zanimivo pa je tudi, da AI umetnikom ali glasbenikom daje orodja, s katerimi se lahko igrajo,” še dodaja strokovnjak.

AGI – umetna inteligenca “onkraj možganov”

AGI ali splošna umetna inteligenca je tista, ki se lahko nauči in izvede katerokoli intelektualno nalogo, ki jo lahko tudi človek. V primerjavi s specializirano umetno inteligenco, ki je odlična pri eni nalogi (recimo pisanju tekstov ali ustvarjanju slik), ima AGI širše razumevanje sveta, podobno kot človeški možgani. Zato je AGI eden ključnih mejnikov na poti do singularnosti.

Za zdaj je AGI zahteven in neizpolnjen cilj, ki pa se po mnenju mnogih hitro približuje. Med tistimi, ki si prizadevajo za AGI, je recimo izvršni direktor Tesle in SpaceX Elon Musk, ki je julija predstavil projekt xAI, katerega cilj naj bi bil nepristranska in pregledna AGI. V začetku meseca je tako omrežje X začelo javno testiranje pogovornega robota (chatbota), imenovanega Grok, o čemer smo že pisali. “Glavni cilj xAI je zgraditi dobro umetno splošno inteligenco s splošnim namenom razumevanja vesolja,” je takrat dejal Musk. “Najvarnejši način za izdelavo umetne inteligence je izdelava takšne, ki je maksimalno radovedna in išče resnico.”

Umetna inteligenca in vrednote

Razvijalci umetne inteligence si ves čas prizadevajo vanjo vsaditi “človeške vrednote”, da bi se s tem izognili nevarnosti zlorabe. Vendar Goertzel opozarja, da se vrednote s časom spreminjajo. “Ne želimo, da bi umetna inteligenca delala natančno to, kar mislimo, da je prav danes. Tisto, za kar bodo čez 20 let menili, da je prav, namreč ne bo enako tistemu, za kar danes mislimo, da je prav,” pravi.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje