Menu Item
Družbeno omrežje Telegram bo po novem oblastem, če bodo te imele preiskovalni nalog oziroma druge vrste zahteve s pravno podlago, predalo IP-naslove in telefonske številke uporabnikov. Ta napoved je prestrašila številne uporabnike, ki se sprašujejo, ali bo platforma začela sodelovati tudi z oblastmi v represivnih režimih.
Telegram bo uvedel pomembne spremembe na področju politike zasebnosti. Izvršni direktor podjetja Pavel Durov je ob tem zapisal, da želijo s tem kriminalce odvrniti od uporabe aplikacije.
“Medtem ko 99,999 odstotka uporabnikov nima nič skupnega s kriminalom, pa 0,001 odstotka uporabnikov, ki se ukvarjajo z nezakonitimi dejavnostmi, ustvarja slabo podobo celotne platforme in ogroža interese naših uporabnikov,” je po poročanju BBC dodal Durov.
Napoved sprememb je pomemben preobrat za Durova, v Rusiji rojenega soustanovitelja platforme, ki so ga francoske oblasti prejšnji mesec pridržale na letališču severno od Pariza. Nekaj dni pozneje so ga obtožili omogočanja kriminalne dejavnosti na platformi. Obtožbe proti njemu vključujejo sodelovanje pri širjenju posnetkov zlorabe otrok in trgovini z drogami. Prav tako naj ne bi upošteval zahtev organov pregona.
Durov, ki je obtožbe zanikal, je kmalu po aretaciji udaril po oblasteh in dejal, da je to, da mu pripisujejo odgovornost za kazniva dejanja tretjih oseb, “presenetljivo in zgrešeno”.
Kritiki Telegramu očitajo, da je postal žarišče dezinformacij, otroške pornografije in vsebin, povezanih s terorizmom, predvsem zaradi funkcije, ki omogoča, da imajo skupine do 200.000 članov. WhatsApp, ki je v lasti družbe Meta, velikost skupin omejuje na 1.000.
Prejšnji mesec so bili pod drobnogledom zaradi gostovanja skrajno desničarskih kanalov, ki so prispevali k nasilju v angleških mestih. V začetku tega tedna je Ukrajina prepovedala aplikacijo na državnih napravah, da bi zmanjšala grožnje, ki jih predstavlja Rusija, piše BBC.
Je Telegram varen za politične disidente?
Aretacija 39-letnega izvršnega direktorja Telegrama je podžgala debato o prihodnosti zaščite svobode govora na internetu. Veliko ljudi se je začelo spraševati, ali je Telegram dejansko varen kraj za politične disidente, je za BBC povedal John Scott-Railton, višji raziskovalec v laboratoriju Citizen Lab na Univerzi v Torontu.
Po besedah Scott-Railtona je zadnja sprememba Telegramove politike v številnih skupnostih že povzročila še večji preplah. “Trženje Telegrama kot platforme, ki se upira vladnim zahtevam, je pritegnilo ljudi, ki so se želeli počutiti varne pri izmenjavi svojih političnih stališč, na primer v Rusiji, Belorusiji in Bližnjem vzhodu,” je dejal Scott-Railton.
“Mnogi zdaj podrobno preučujejo Telegramovo napoved z osnovnim vprašanjem: ali to pomeni, da bo platforma začela sodelovati z oblastmi v represivnih režimih?”
Telegram ni podrobneje pojasnil, kako bo v prihodnje obravnaval zahteve voditeljev takšnih režimov.
Strokovnjaki za kibernetsko varnost pravijo, da je Telegram v preteklosti odstranil nekatere skupine, vendar ima veliko slabši sistem moderiranja ekstremističnih in nezakonitih vsebin kot konkurenčna podjetja za družbene medije in aplikacije za pošiljanje sporočil.
Pred nedavno razširitvijo politike je Telegram zagotavljal le informacije o terorističnih osumljencih, še piše BBC.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje