Diši po zdravju, a lahko tudi škodi: kdaj cimet postane nevaren

Cimet je priljubljena začimba, ki jo pogosto uporabljamo v kulinariki, hkrati pa ima dolgo zgodovino v tradicionalni medicini številnih kultur. Danes ga najdemo tudi v obliki prehranskih dopolnil, ki naj bi, po prepričanju nekaterih, pomagali pri uravnavanju krvnega sladkorja, hujšanju, lajšanju senenega nahoda in drugih vnetnih stanjih. A kolikšna količina cimeta je še varna? In ali lahko pretiravanje škodi zdravju?

Po študiji, objavljeni v reviji Food Chemistry: Molecular Sciences, je treba biti previden, saj lahko cimet vpliva na presnovo zdravil. Avtorji opozarjajo pred pretirano uporabo cimetovih izdelkov, zlasti pri posameznikih z določenimi zdravstvenimi stanji, poroča CNN.

Zdravnica Leana Wen je za CNN pojasnila, da sicer obstajajo raziskave, ki kažejo na možne pozitivne učinke cimeta – na primer pri uravnavanju krvnega sladkorja ali zmanjševanju telesne teže –, a za zdaj ni dovolj znanstvenih dokazov, ki bi takšne učinke zanesljivo potrjevali.

Kot dodaja Wen, kitajski cimet vsebuje visoke ravni kumarina, naravne snovi, ki deluje kot antikoagulant. Cejlonski cimet medtem vsebuje zgolj sledove omenjene snovi. Če oseba, ki že jemlje zdravila za redčenje krvi, uživa veliko kumarina, to povečuje tveganje za krvavitve, opozarja Wen.

Kumarin lahko tudi negativno vpliva na jetra, zato dolgotrajna uporaba cimetovih prehranskih dopolnil z visoko vsebnostjo kumarina ni priporočljiva za ljudi z jetrnimi boleznimi, dodaja.

Cimet naj bi vplival tudi na presnovo zdravil

Wen je ob tem pojasnila, da je študija, objavljena v reviji Food Chemistry: Molecular Sciences, preučevala cinamaldehid, glavno aktivno snov v cimetu. Raziskovalci so ugotovili, da se popolnoma absorbira v prebavilih — ne glede na to, ali je oseba tešča ali sita. Nato se v telesu hitro presnovi v cimetovo kislino in vpliva na več receptorjev, povezanih s presnovo zdravil.

Zaradi pomanjkanja obsežnih raziskav strokovnjaki opozarjajo na potrebo po previdnosti in posvetovanju z zdravnikom pred jemanjem tovrstnih dopolnil.

Wen zato previdnost priporoča predvsem bolnikom z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, rakom, artritisom, astmo, debelostjo, aidsom in depresijo. Prav tako previdnost svetuje tudi vsem, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi in tistim, ki imajo bolezni jeter.

Dobra novica pa je, da običajna uporaba cimeta v hrani ni razlog za skrb. Ščepec cimeta na kavi, jabolčnem zavitku ali palačinkah ne predstavlja nevarnosti, pojasnjuje Wen.

Strokovnjaki opozarjajo predvsem na "pretiranim uživanjem", ki pa v študiji ni natančno opredeljeno. Wen meni, da so imeli raziskovalci v mislih redno in dolgotrajno jemanje prehranskih dopolnil z visoko osebnostjo cimeta.