Dvakrat na leto doživijo "božji čudež", a resnica je precej drugačna

Vsako leto se na južnem koncu Korejskega polotoka ob Festivalu razdvajanja morja Džindo zbere na stotisoče domačinov in tujih turistov. Gre za naravni pojav, med katerim se morje pri otoku Džindo, severnemu delu Vzhodnokitajskega morja, umakne ravno toliko, da razkrije približno 2,9 kilometra dolg prehod, ki povezuje omenjeni otok z bližnjim otokom Modo.

V približno eni uri, ko je pot vsake od štirih festivalskih dni najjasneje vidna, se obiskovalci mirno sprehodijo do otoka Modo, medtem ko domačini v plitvini nabirajo školjke in morske alge. Čeprav festival poteka le enkrat na leto, se morje na tem mestu razpre dva- do trikrat letno, in sicer med marcem in junijem, piše Nova.rs.

Korejska različica Mojzesovega čudeža

Fenomen razdvajanja morja pri Džindu je postal svetovno znan leta 1975, ko ga je takratni francoski veleposlanik v Južni Koreji, Pierre Landy, v enem od francoskih časnikov opisal kot korejsko različico Mojzesovega čudeža, s čimer je namignil na svetopisemsko razdvajanje Rdečega morja.

Vendar pa razdvajanje morja pri Džindu najverjetneje ni čudež, temveč posledica plimovanja. Znano je, da gravitacijsko delovanje sonca in lune na vodo na Zemlji povzroča plimo in oseko oziroma periodično dvigovanje in spuščanje morske gladine. Glede na njun medsebojni položaj sonce in luna delujeta z različno močjo in ob različnih časih, kar povzroča visoke plime na nekaterih območjih in nizke na drugih.

Vendar pa, kot je pojasnila izredna profesorica geoznanosti na univerzi v Teksasu v Austinu Kevan Moffett, položaji sonca, lune in Zemlje predstavljajo le enega od številnih dejavnikov, ki prispevajo k vsakoletnemu razdvajanju morja pri Džindu.

Nekateri dejavniki, ki vplivajo na plimo, kot so vrtenje Zemlje ali gibanje Zemlje in lune, ki povzroča spremembe v njuni medsebojni razdalji, se imenujejo plimni harmoniki, saj delujejo v pravilnih, ponavljajočih se ciklih. Vsi ti dejavniki ustvarjajo različne gravitacijske sile, kar sčasoma vodi do značilnih, a ponavljajočih se vzorcev plime in oseke.

"Ključna značilnost teh harmonikov je, da jih je veliko, pri čemer vsak k plimi prispeva z različno jakostjo oziroma amplitudo in v različnih časovnih intervalih," je po pisanju Nova.rs v elektronskem sporočilu zapisala Moffett.

Občasno se zgodi, da se številni harmoniki poravnajo oziroma so "v fazi", takrat pa pride do izjemno visoke ali nizke plime, kot je to na primer pri morju Džindo. "Podobno je kot pri bobnarjih, ki igrajo rahlo neusklajene ritme. V nekem trenutku se vsi ti ritmi ujamejo in ustvarijo en sam velik udarec," je dodala.

Legenda o tigrih

V morju pri Džindu tisto, kar je videti kot razdvajanje vode, v resnici pomeni znižanje celotne morske gladine, s čim se razkrije kopenski greben, širok med 40 in 60 metri, ki v času festivala vsak dan znova pokuka na površje. "Najverjetneje gre za območje, kjer se je zaradi razmeroma mirnejših voda vzdolž te linije med otokoma v večji meri odlagal sediment," je pojasnila Moffett.

Dokler bodo oblika in lega otokov ter ožina Mjongnjang vzhodno od Džinda, ki uravnava razpon plime in oseke, ostali nespremenjeni, se bo razdvajanje morja po vsej verjetnosti še naprej dogajalo dvakrat na leto. Po besedah Moffett je prav ta stabilnost omogočila, da se je festival razvijal skozi dolgo časovno obdobje – dovolj dolgo, da se je rodila tudi legenda o tigrih na Džindu.

Za tiste, ki raje verjamejo v čarobnost razdvajanja morja, to prepričanje ni osamljeno. Na obali Džinda namreč stoji tudi kip starke in tigra, ki spominja na lokalno legendo. Po izročilu je bilo na otoku Džindo nekoč veliko tigrov. Ko so ti začeli vdirati v okoliške vasi, so prebivalci pobegnili na otok Modo. Ena ženska z imenom Bjong je po naključju ostala za njimi.

Vsak dan je molila k bogu morja Jongvangu, dokler se ji ta nekega dne ni prikazal v sanjah in ji povedal, da se bo naslednji dan v morju pojavila mavrica, po kateri bo njena družina lahko prečkala vodo.

Ko je prišla na obalo, se je morje po legendi čudežno razprlo in pojavila se je "mavrična pot". Družina je prečkala morje in se z njo znova združila, s čimer se je začela tradicija, ki med domačini živi še danes, hkrati pa predstavlja tudi mistično privlačnost za turiste, še piše Nova.rs.