Menu Item
Ekipa pod vodstvom mednarodno priznanega slovenskega arheologa dr. Ivana Šprajca je letos ponovno odkrila presenetljive najdbe majevske civilizacije.
Pred letom dni smo poročali o izjemnem odkritju majevskega mesta Ocomtún v Mehiki, ki ga je odkrila skupina pod vodstvom slovenskega arheologa prof. dr. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Nove, za dopolnitev vedenja o zgodovini Majev izjemno pomembne najdbe, pa je odprava pod Šprajčevim vodstvom našla tudi letos pri raziskovanju osrednjega dela mehiškega polotoka Jukatan.
“Nekatere najdbe so edinstvene”
“Gre za obširno območje, za katero pred tem nismo imeli nobenih arheoloških podatkov,” je za N1 povedal dr. Šprajc. “Nekatere najdbe so pa res edinstvene, ker drugod doslej ni bilo najdenega nič podobnega,” je dodal. Kot primer je navedel stavbo, ki so jo odkrili pod igriščem za majevsko obredno igro z žogo. To je bila nekakšna mešanica sodobne košarke ter nogometa in je bila zelo pomemben del majevskega obredja in igrišča so običajno postavljali v pomembnih središčih.
Stavba, katere ostanke so našli pod igriščem, pa je pomembna tudi zato, ker so v njej našli ohranjene ostanke stenskih slikarij, te pa so na majevskih najdiščih sorazmerno redke. “Ker je šlo le za sondažni izkop z omejenimi dimenzijami, ne vemo, kakšno obliko je celotna zgodnja stavba imela in čemu je bila namenjena, toda naša najdba je lahko spodbuda za nadaljnje raziskave in obsežnejša izkopavanja,” je povedal dr. Šprajc.
V stavbi ene izmed novoodkritih majevskih naselbin so naleteli tudi na predor za odvodnjavanje vode s trga, kar je izjemno redek primer v majevski arhitekturi. Nižinsko področje Jukatana ima namreč tropsko podnebje z deževnimi obdobji, za katera so značilne obilne padavine. “Stavba z odtočnim kanalom je gotovo posebno zanimiva, ker nam razširja znanje o majevskih tehnikah upravljanja z vodo,” je pojasnil slovenski arheolog. “Mnogi trgi v že znanih majevskih mestih imajo rahel naklon. Voda, ki bi se v deževni dobi sicer nabirala na tlakovanih trgih, je tako odtekala med stavbami, zelo malo pa poznamo kanalov, speljanih skozi stavbe,” je dodal.
“Indiana Jones resničnega življenja,” sta Šprajca nekoč poimenovala Guardian in CNN. O svojem delu, džungli, prelomnih odkritjih, mitih o Majih in resnici o njih je spregovoril tudi v posebnem pogovoru za N1: Fascinantna pripoved svetovno znanega slovenskega arheologa: Brez mačete ne gre
Najdbe pripadajo različnim obdobjem majevske civilizacije, ki se je razcvetela med 3. in 10. stoletjem (klasično obdobje), potem pa so zaradi razpada mnogih držav bila tako rekoč vsa nekdanja naselja v južnem in srednjem delu polotoka Jukatana opuščena, prebivalstvo se je močno zmanjšalo in prešlo na veliko preprostejši način življenja.
Prav najdbe iz tega, postklasičnega obdobja, so še posebej zanimive, kajti o njem še vedno marsičesa ne vemo, meni Šprajc. Zato so na primer pomembne tudi najdbe na eni izmed piramidalnih stavb, ki kažejo, da so majhne in maloštevilne skupine ljudi, ki so preživele krizo ob koncu klasične dobe, še vedno opravljale obrede v poklon stvaritvam svojih prednikov, pravi dr. Šprajc.
Kot piše v sporočilu mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino, ki poroča o najdbah, je bilo območje, ki ga je raziskovala skupina pod Šprajčevim vodstvom, najbolj poseljeno v poznem in končnem klasičnem obdobju (600–1000 n. š.). Domnevajo, da so se na ta območja priseljevali ljudje zaradi prenaseljenosti, vojn in drugih demografskih pritiskov v sosednjih regijah. O tem, koliko prebivalcev je tam živelo, na osnovi trenutnih raziskav še ni mogoče sklepati. “Nasploh so demografske ocene še vedno močno vprašljive in se razlikujejo glede na podatke, na katerih temeljijo,” je dejal dr. Šprajc, “o točnih številkah pa na osnovi naših raziskav še ni mogoče sklepati”. V izjavi mehiškega inštituta pa je zapisana njegova izjava, v kateri pravi, da ima “neizbežen vtis, da je bila majevska kultura v regiji, ki so jo raziskali, precej manj dodelana kot v drugih”.
Do vseh teh najdb raziskovalci niso prišli po naključju. Še pred samo odpravo so območje načrtno pregledali z metodami za daljinsko zaznavanje. “Seveda gre za načrtno delo, ki pa je vendarle dokaj zamudno in terja nekaj znanja,” je povedal dr. Šprajc.
“Zanašamo se predvsem na podatke daljinskega zaznavanja, predvsem letalske fotografije, ker satelitski podatki v tem gozdnatem okolju niso kaj prida uporabni. Izberemo območja, ki so glede na karakteristike reliefa in vegetacije posebej obetavna. Vemo namreč, v kakšnih okoljih so si Maji najraje osnovali večje naselbine. Za ta območja naročimo zračno lasersko skeniranje (lidar), katerega rezultati nam razkrijejo prisotnost arheoloških ostalin.”
Vse te raziskave in odprave pa seveda niso poceni in jih financirajo različni viri, državni in zasebni. Omenjeno raziskavo so tako financirali Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS), slovenska podjetja Adria kombi, AL Ars longa, BSL in Artos ter fundacija Kena in Julie Jones, Milwaukee Audubon Society, Peter Thornquist in Leslie Martin iz ZDA.
Raziskave na omenjenem področju pa še zdaleč niso končane.
Te, ki jih je izvedla Šprajčeva skupina, so bile omejene na površinske terenske preglede in posamične sondažne izkope. “Dokumentiramo vse tisto, kar vidimo na površini in v teh izkopih ter poberemo vzorce drobnega materiala, predvsem keramike, ki je kronološko občutljiva in nam daje prve podatke o poselitveni dinamiki, pa tudi o trgovskih povezavah s sosednjimi regijami,” je pojasnil dr. Šprajc. Ko pa rezultate objavijo, ti potem lahko služijo drugim raziskovalcem, ki se morda odločijo za bolj intenzivne raziskave. “Mi smo torej svoje raziskave na doslej pregledanih območjih zaključili, bomo pa morda nadaljevali delo v sosednjih predelih,” je na naše vprašanje o tem, ali je delo ekipe končano, odgovoril arheolog.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje