Evropski teden zmanjševanja odpadkov: hitra moda ni več v trendu

Profimedia

Količina oblačil, ki jih kupujemo Evropejci, se je v zadnjih desetletjih povečala za 40 %. Razloga za takšno povečanje sta predvsem nižje cene ter hitrejši dostop do najnovejših trendov. V letu 2019 smo tako Evropejci v povprečju porabili 600 € za oblačila in 150 € za obutev, vsako leto pa v povprečju kupimo kar 26 kilogramov oblačil. Večina teh nato konča v naših omarah, kjer navadno tudi ostanejo.

Raziskave namreč kažejo, da redno nosimo zgolj 20 % vseh oblačil. Zato ne preseneča, da hitra moda s svojimi nizkimi cenami in hitro spreminjajočimi se trendi in kolekcijami predstavlja tudi eno izmed najhitreje rastočih vrst odpadkov. Prav hitro naraščanje tekstilnih odpadkov je razlog, da se je evropski teden zmanjševanja odpadkov letos osredotočil na tekstil.

Glede na raziskave povprečen Evropejec vsako leto zavrže kar 11 kilogramov oblačil, večina kosov pa konča med odpadki po samo 7 – 8 uporabah. K visokemu deležu tekstilnih odpadkov prispeva tudi nižja kakovost oblačil, ki so večinoma narejena v t. i. potilnicah v revnejših državah v razvoju. Zaradi slabše kakovosti in krajšega roka uporabe oblačil kupujemo vedno več poceni oblačil, ko pa k temu dodamo še sledenje najnovejšim modnim trendom, ki nam jih prikazujejo družbena omrežja, dobimo poslovni model, ki proizvaja ne samo masovno količino novih oblačil, temveč tudi masovno količino tekstilnih odpadkov.

Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov je kot ključni ukrep za njihovo zmanjšanje izpostavil ponovno uporabo oblačil in drugih tekstilnih izdelkov. Profesorica Nataša Peršuh s Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani poudarja, da so velik del problematike tekstilnih odpadkov prav odpadna oblačila. “V modni industriji imamo vseeno vedno več pozitivnih primerov, kjer oblikovalci pri svojem delu uporabljajo izključno rabljena oblačila in že obstoječe materiale. Takšen primer je švedska znamka Rave Review iz Stockholma, ki se predstavlja tudi na tednih mode, imajo prodajo in distribucijo po vsem svetu, sodelujejo pa tudi z drugimi globalnimi znamkami.” Ponovno uporabo kot najpomembnejši ukrep za zmanjšanje vseh vrst odpadkov, ne samo tekstilnih, izpostavlja tudi Zbornica komunalnega gospodarstva.

Na problematiko tekstilnih odpadkov in predvsem nepoznavanje materialov, iz katerih so narejena naša oblačila, letos z akcijo evropskega tedna zmanjševanja odpadkov opozarja tudi študentka Zoja Muhič. S problematiko predvsem sintetičnih materialov se ukvarja v svojem diplomskem delu z naslovom Kampanja in trajnostna kolekcija Zojatar iz predelanih materialov. V sklopu tedn je tako ustvarila akcijo PLASTIKA je TEKSTIL je OBLAČILO; OBLAČILO je TEKSTIL je PLASTIKA. Glavni namen akcije je zbiranje odpadkov, ki jih bo pozneje predelala v oblačilne kose, ki bodo sestavljali kolekcijo Zojatar, in ozaveščanje javnosti o okoljski problematiki onesnaževanja v modni industriji s sintetičnimi, plastičnimi materiali.

Ponovno uporabo ne samo tekstila, ampak tudi drugih izdelkov, zagovarja tudi dr. Marinka Vovk, direktorica slovenske mreže Centrov ponovne uporabe: “V naših centrih ponovne uporabe, trenutno jih je v Sloveniji 5, vsak mesec najde nove uporabnike približno 2.700 kosov popravljenih ali drugače predelanih rabljenih oblačil. Pri tem pa je naša prednost, da oblačil za ponovno uporabo ne uvažamo iz tujine, kot to počnejo klasične trgovine iz druge roke, temveč jih k nam prinesejo ljudje sami. Proces od pridobivanja rabljenih oblačil in drugih izdelkov do njihove prodaje namreč izvedemo sami, s svojimi zaposlenimi.” Pri tem dodaja, da naraščajoče količine odpadnega tekstila predstavljajo izziv tudi za oblikovalce ter socialna podjetja, saj bo od leta 2025 obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila. “Vendar pa to ne bo rešilo okoljskih in družbenih problemov, ki jih tekstilna industrija povzroča,” je zaključila.

K zmanjšanju tekstilnih odpadkov lahko prispevamo vsi, in sicer tako, da s ponovno uporabo in popravilom poskrbimo, da tekstilni odpadki sploh ne nastanejo. Najpomembneje pa je, da prepoznamo hitro modo kot tisto, ki največ prispeva k veliki količini tekstilnih odpadkov, in svoje razmišljanje o oblačilih in tekstilu usmerimo v iskanje bolj trajnostno naravnanih alternativ in s spremembo življenjskega sloga, kjer sta v ospredju minimalizem in premišljeno nakupovanje, predvsem iz druge roke.

Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.