Fižol pred kuhanjem namakate v vodi? Veliko bolje je uporabiti nekaj drugega

Magazin 24. Sep 202410:26 0 komentarjev
namakanje fižola
Foto: PROFIMEDIA

Namakanje fižola v vodi je stara praksa, dobra tudi zato, ker se takrat iz njega izloča snov, ki preprečuje absorpcijo nekaterih mineralov. Vendar obstaja še boljši način.

Fižolu so včasih rekli “meso revežev”, saj se po vsebnosti beljakovin lahko primerja z mesom, je pa tudi relativno poceni.

Tudi v naših krajih sodi med najbolj priljubljeno zelenjavo. Čeprav ima visoko prehransko vrednost zaradi beljakovin in vlaknin, ena od njegovih snovi lahko privede do pomanjkanja kalcija, železa, magnezija ali cinka. Imenuje se fitična ali fitinska kislina in preprečuje absorpcijo teh mineralov v tankem črevesu, kar lahko privede do različnih težav.

Fižol ni edino živilo, ki vsebuje fitinsko kislino. Najdemo jo tudi v drugih semenih in oreščkih (na primer v žitaricah, mandljih, brazilskih oreških, soji, grahu …), količina pa lahko močno variira znotraj posamezne vrste živila.

Vsebnost fitinske kisline lahko znižamo na več načinov: z namakanjem v vodi, s kalitvijo in fermentacijo. Količina pa se zmanjša tudi s kuhanjem.

Namakanje fižola v vodi je stara praksa, saj povzroči, da se lupina fižola zmehča, kar pospeši proces kalitve, to pa posledično znižuje vsebnost fitinske kisline. Edina slaba stran te metode je, da je časovno potratna, piše portal N1 Zagreb. Za boljši učinek je vodi primerno dodati malo kisa ali limonovega soka, še boljše pa je namakanje v sirotki. Vse omenjene snovi povzročijo začetek procesa fermentacije, ki učinkovito zmanjšuje količino fitinske kisline. Svoje doda še toplotna obdelava, kuhanje.

Fitinska kislina na zatožni klopi. Upravičeno?

O fitinski kislini lahko na spletu najdete ogromno podatkov, saj velja za antihranilo, snov, ki vpliva na absorpcijo hranljivih snovi v telesu.

Mogoče ste prebrali, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) krivi fitinsko kislino kot glavni vzrok za slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, saj preprečuje njegovo absorpcijo, vendar to ni točen podatek. Glavni razlog po njenih podatkih je slaba prehranjenost oziroma enolična prehrana.

Fitinska kislina naj ne bo razlog, da bi se odrekli fižolu, temnemu rižu, mandljem, orehom, žitaricam in drugim jedem, ki jo vsebujejo. Vsa ta živila imajo namreč visoko prehransko vrednost.

Fitinska kislina je za telo tudi koristna. Farmakologi ugotavljajo, da igra vlogo pri preprečevanju nekaterih vrst raka (raka črevesja), dobro vpliva tudi na preprečevanje inzulinske rezistence in deluje kot antioksidant.

Običajno ni razlog za skrb v državah, kjer sta raznolikost in razpoložljivost hrane ustrezni. Lahko pa so ogroženi vegetarijanci, vegani in drugi, ki jedo veliko hrane z visoko vsebnostjo fitinske kisline oziroma njenih soli, fitatov, piše spletna stran Healthline, za katero pišejo različni strokovnjaki.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!