Gotovo se je zgodilo tudi vam: prišli ste v sobo in v trenutku pozabili, zakaj

Verjetno se vam je že zgodilo.
Bili ste v enem prostoru in se spomnili, da morate iz drugega prostora nekaj prinesti ali tam nekaj opraviti. Potem pa ste, takoj ko ste vstopili v drug prostor, obstali in niste več vedeli, zakaj ste tja prišli. Ali pa ste se odpravili v trgovino po točno določen izdelek, in ko ste prišli domov, točno tega izdelka med vsemi ostalimi ni bilo.

Dostikrat takšne dogodke pri sebi opravičujemo s starostjo ali pa utrujenostjo, vendar se zgodijo vsem, ne glede na starost ali telesno počutje.
Krivec za to so v resnici – vrata. No, vsaj na nek način.

Kako učinek vrat deluje? Tri študije

Kot piše portal IFL Science, gre za tako imenovani učinek vrat ali učinek posodabljanja lokacije. Psihologi domnevajo, da gre pri njem za nagnjenost k pozabljanju nedavno pomembnih informacij, ko prestopimo neko prostorsko mejo, recimo vrata. Ta ideja je bila predmet znanstvenih raziskav, v katerih so raziskovalci poskušali dognati njen mehanizem.
V študiji iz leta 2011 je raziskovalna skupina z univerze Notre Dame preučevala učinek vrat tako, da je udeležencem naročila, naj prenašajo predmete bodisi skozi virtualna okolja bodisi skozi resnične prostore. Rezultati so pokazali, da so udeleženci pogosteje pozabili informacije po tem, ko so prestopili prag vrat, kot pa če so se zadrževali ali sprehajali v istem prostoru, tudi če so na te informacije mislili le nekaj trenutkov, preden so prestopili prag. Raziskovalci so to razlagali kot dokaz, da naši možgani dojemajo izkušnje kot ločene dogodke, kar imenujemo "model obzorja dogodkov". Ta model je sicer koristen za organiziranje spomina, vendar lahko vodi v kratkotrajno pozabljanje.
Po tem modelu naši možgani shranjujejo spomine v delih ali epizodah in ne kot neprekinjen tok dogodkov. Prestop meje sproži posodobitev modela dogodka za določen prostor, kar lahko povzroči izgubo informacij, povezanih s prejšnjimi dogodki. "Vstopanje ali izstopanje skozi vrata v našem umu deluje kot 'meja', ki ločuje epizode dejavnosti in jih arhivira," je v izjavi pojasnil soavtor študije, profesor psihologije na univerzi Notre Dame, Gabriel Radvansky. "Odločitve, ki smo jo sprejeli v drugem prostoru, se v novem težje spomnimo, ker so jo naši možgani shranili ločeno," je dejal. Povedano preprosto: želja, da bi šli po nekaj v kuhinjo, je povezana z dogodkom v dnevni sobi, ta povezava pa se prekine, ko v kuhinjo dejansko vstopimo.
V drugi študiji, objavljeni leta 2014, so raziskovalci ugotovili, da za učinek vrat sploh niso potrebna prava vrata. Dovolj je že zgolj domišljijsko prehajanje skozi vrata, da se učinek sproži. Avtorji trdijo, da to nakazuje, da model obzorja dogodkov deluje tudi pri namišljenih prostorih in da učinek posodabljanja lokacije lahko sprožimo zgolj z mislimi. Vendar so novejše raziskave ta model nekoliko problematizirale. Trdijo, da je učinek vrat sicer resničen, vendar se ne pojavlja dosledno v vseh okoliščinah ali pri vseh posameznikih.
V študiji iz leta 2021 so udeleženci nosili očala za navidezno resničnost in se gibali skozi različne prostore v virtualnem okolju. Njihova naloga je bila si zapomniti predmete na mizah, ki so bile postavljene v virtualnih prostorih. Včasih je bila kakšna miza postavljena v drugem prostoru, do katerega so dostopali skozi virtualna drsna vrata.

Poskus so izvajali v dveh delih. V prvem so si morali samo zapomniti predmete. Pri tem poskusu se je izkazalo, da vrata niso imela nobenega učinka na spomin. V drugem delu pa so morali udeleženci opravljati isto nalogo (pomnjenje predmetov), medtem ko so hkrati morali še šteti. Namen tega testa je bil ugotoviti, ali večji pritisk vpliva na njihov spomin.
V tem drugem poskusu je učinek vrat postal bolj izrazit. Dodatna naloga (štetje) je preobremenila spomin udeležencev, kar jih je naredilo bolj dovzetne za učinek vrat. Avtorji so še ugotovili, da so bili njihovi virtualni prostori v bistvu enaki, kar nakazuje, da težava s spominom ne izvira toliko iz prehoda skozi vrata, temveč iz sprememb v kontekstu. Če k temu dodamo še pritisk preobremenjenih možganov, je verjetnost pozabljanja kratkoročnih spominov večja.

Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo "učinek vrat"?

Obstaja nekaj strategij, s katerimi lahko zmanjšamo ali premagamo učinek vrat in izboljšamo kratkoročni spomin pri prehajanju med prostori ali različnimi nalogami.
Tukaj je nekaj učinkovitih pristopov:

Glasno ponavljanje; ko se odpravite po določen predmet ali nalogo, si glasno ponovite, kaj morate narediti. Govorjenje na glas lahko okrepi vašo zavezanost nalogi in izboljša zadržanje informacij.

Vizualizacija; preden zapustite prostor, si vizualizirajte, kaj morate storiti v ciljnem prostoru. Na primer, če greste v kuhinjo po kozarec vode, si predstavljajte sebe, kako kozarec jemljete iz omare ali kako vanj točite vodo ali pijete iz njega.
Uporaba ključnih besed; določite si ključno besedo ali frazo, ki je povezana z nalogo, na primer "ključ – avto" za to, da boste ob odhodu iz stanovanja vedno s seboj vzeli avtomobilski ključ.

Ustvarjanje rutine; učinek vrat je manj izrazit, če so vaša opravila del ustaljene rutine. Dosledne navade pomagajo možganom, da dogodke povežejo v enoten tok. Na primer ob odhodu od doma si vedno potrepljajte žepe in preverite, ali imate s seboj ključne stvari: recimo denarnico, ključe, mobilni telefon. Če boste to redno počeli, bo postalo samodejno.
Počasen prehod skozi vrata; včasih pri pomnjenju pomaga tudi, če namerno upočasnite tempo, ko prehajate iz prostora v prostor. Tako daste možganom več časa za obdelavo prejšnje naloge, preden jih obremenijo podatki in dražljaji iz nove okolice.

Osredotočanje na kontekst; pri prehodu v nov prostor se poskusite osredotočiti na svojo namero, ne pa na okolje. Poskusite se izogibati motečim dejavnikom, kot so pogovor ali novi dražljaji.
Povečevanje osredotočenosti s tehnikami čuječnosti (mindfulness); tehnike čuječnosti, kot je zavestno dihanje ali kratka mentalna pavza, vam lahko pomagajo ostati prisotni in izboljšati sposobnost spominjanja nalog.

Povezovanje naloge z znano rutino; poskusite povezati novo opravilo z nečim, kar redno počnete.
Na primer, če morate vzeti zdravilo, ki ga imate shranjenega v drugem prostoru, ga postavite poleg predmetov, ki jih v tem prostoru vsak dan uporabljate.

Uporaba opomnikov; če gre za kakšno stvar, ki jo pogosto počnete, si naredite opomnike, bodisi kot nalepke na recimo hladilniku, vratih ali tabli na steni, ali kot opomnik na mobilnem telefonu, ki vas bo na zadevo spomnil ob času, ki ga boste določili.