Menu Item
Gradbeni oder na zagrebški katedrali je verjetno edini na svetu, za katerega kroži peticija, da bi ga obdržali.
Zagrebško katedralo, enega od simbolov mesta, obnavljajo že vrsto let in marsikdo se ne spominja več, kako je videti brez gradbenih odrov.
Tudi njena zvonika so meščani in turisti lahko po dolgem času “gola” videli novembra lani – a le za nekaj dni, toliko, da so gradbene odre zamenjali z novimi. Ti pa so, kot je zapisano na spletnem portalu punkufer.hr, videti fantastično. “Gosta rešetka spominja na čipko. Videti je, kot da še poudarja neogotske okrase, kontrast jekla in kamna je odlično poudarjen, pa tudi štirikotna oblika odra stolpoma daje močan vtis. Pravzaprav je videti kot skulptura,” piše portal. Podobnega mnenja je tudi zagrebški arhitekt Filip Pračić, ki je na družbenih omrežjih sprožil peticijo Obdržimo odre na zagrebški katedrali – za vedno!” Arhitekt pravi, da ga je k temu pripravila lepota novega odra. “Ta oder je tako lep, da buri domišljijo,” je povedal za portal punkufer.hr. “Začel sem razmišljati o tem, kaj bi bilo, če bi ostal …”
Peticija je v resnici performans
Peticija, ki jo je sprožil, pa ni klasična peticija. “To je pravzaprav akcija, performans, ki prevprašuje idejo: kaj bi se zgodilo, če ostane,” pojasni Pračić. “To ni peticija zoper nekoga ali nekaj. V njej ni ničesar proti, ampak samo za nekaj, kar je – lepo.” Hkrati poudarja še dva argumenta za to, da bi zidarski oder obdržali: finančni in urbanistični.
Zagrebško katedralo Vnebovzetja device Marije ter svetih Štefana in Ladislava je dal leta 1094 zgraditi hrvaški kralj Ladislav I., današnjo podobo pa je dobila po potresu, ki je leta 1880 prizadel Zagreb. Večkrat so jo prenavljali, od leta 1990 pa so zidarski odri stalnica njene podobe.
“Katedrale nihče ni videl brez odra. Po njem je prepoznavna, dokumentirana in kot ‘cerkev z odrom’ obstaja v kolektivnem spominu,” pravi Pračić. “Oder je postal del gradbene dediščine in ambientalne vrednosti katedrale,” še dodaja in poudari, da bi se, če bi ga obdržali, močno znižali restavratorski stroški. “Pogoj je, da je oder lep in v skladu z zvonikoma.” Če bi vse skupaj dobro zavarovali in uredili, bi območje v neposredni bližini katedrale lahko postal “edinstven in atraktiven javni prostor brez primere, ki bi definiral Zagreb na nov, sodoben način,” je prepričan Filip Pračić. So se pa na peticijo, čeprav gre v resnici za performans, Zagrebčani pozitivno odzvali. “Ne bi bili presenečeni, če se bo spremenila v pravo državljansko pobudo,” še piše portal punkufer.hr.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje