Ideja za izlet: Ob 150-letnici na sprehod po Plečnikovi Ljubljani

DDD

Zimski dan izkoristite za sprehod po Plečnikovi Ljubljani od arhitektove hiše v Trnovem do veličastnega vhoda v Žale. Pred natanko 150 leti, 23. januarja 1872, se je namreč v Ljubljani staršema Andreju in Heleni rodil Jože, ki je zrasel, dozorel in se oblikoval v mojstra arhitekta, Jožeta Plečnika.

Domača hiša je sicer stala v bližini znane gostilne Pod lipco v Ljubljani, arhitekt pa je večino življenja preživel v Trnovem v hiši za cerkvijo, kjer je županoval njegov dobri prijatelj, pisatelj Fran Saleški Finžgar.

Na razstavo v Plečnikovo hišo

Najbolje je, da sprehod začnete kar v Plečnikovi hiši, kjer bo prav na arhitektov rojstni dan tudi dan odprtih vrat, in si ogledate stalno razstavo Plečnik, ki odstira arhitektov intimni in ustvarjalni svet. Mesto na vodenih ogledih Plečnikovega domovanja si rezervirajte na [email protected]; ogled domovanja brez vodstva ni mogoč.

V Plečnikovi hiši si lahko ogledate tudi razstavo Plečnik in pika, ki je stripovska oživitev arhitekturnega mojstra ter osvetljuje nastajanje izvirnega biografskega stripa Plečnik (in pika) prekaljenega in nagrajenega striparskega tandema, ki ga sestavljata Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić.

Iz Trnovega jo mahnite proti centru, seveda mimo Fakultete za arhitekturo do čudovitega Nuka, ene najlepših stavb v Ljubljani, kjer svoje znanje še danes pridno pilijo študenti ljubljanske univerze, ki imajo prav te dni izpitno obdobje.

Kot zanimivost lahko na izletu poveste, da je Plečnik, preden se je arhitekturno lotil Ljubljane, živel v Pragi, kjer je tudi pustil velik pečat, a ga je domotožje pripeljalo nazaj domov. Tako je leta 1920 zavrnil službo profesorja arhitekture na praški umetnostni akademiji, raje je sprejel poziv Tehniške fakultete v Ljubljani, kjer je februarja 1921 začel redno predavati in je na fakulteti ostal do upokojitve. V Trnovem je zase in za sorodnike dozidal manjšo hišo tik za župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika, tisto, ki ste jo obiskali ob začetku izleta.

Tivoli in Grajski grič

Skupaj z učenci se je začel ukvarjati z urbanističnimi načrti Ljubljane in tako se je lotil urejanja Tivolija in Grajskega griča. Povezoval je parke, trge, ulice in ceste, gradil mostove ter urejal nabrežino Ljubljanice in rimski zid. Ustavite se na Tromostovju, popjite kavico na ljubljanski tržnici ter jo mahnite proti zapornici, na katero radi pozabimo.

V Ljubljani so po njegovih načrtih zgradili stadion, uršulinsko gimnazijo, pokrito tržnico, stavbo Vzajemne zavarovalnice, zapornico na Ljubljanici, knjižnico NUK, poslovilni kompleks na Žalah, več hiš in cerkva …

Po 2. svetovni vojni se je kot upokojenec ukvarjal z načrtovanjem spomenikov žrtvam vojne: partizanom, talcem in internirancem. Njegov zadnji veliki projekt je bil obsežna prenova nekdanjega samostana Križanke v Ljubljani.

Samostan Križanke Ljubjlana — Profimedia

Slovenska akademija znanosti

Plečnik, ki je bil zasebno precej samotarske narave, je bil čaščen in prepoznan že za časa življenja, saj je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1949 je prejel Prešernovo nagrado in bil odlikovan z Redom zaslug za narod I. stopnje. Leta 1952 je prejel častni doktorat tehniške fakultete ljubljanske univerze in častni doktorat tehniške visoke šole na Dunaju.

Družinska grobnica na Žalah

Leta 1954 je bil imenovan za častnega člana Kraljevega združenja britanskih arhitektov R. I. B. A. Umrl je leta 1957 v 84. letu starosti na svojem domu v Trnovem ter je pokopan v družinski grobnici na Žalah, ki jo je sam zasnoval. Leta 2021 so bila dela največjega slovenskega arhitekta uvrščena tudi na seznam Unescove kulturne dediščine.

Plečnik je opremil kar nekaj knjig prijatelja Frana Saleškega Finžgarja in Mohorjev koledar, ki je izšel ob stoletnici Mohorjeve založbe.
Mnogo projektov arhitekta Jožeta Plečnika je bilo uresničenih, nekaj pa jih je vseeno ostalo neuresničenih, npr. gradnja mavzoleja Francetu Prešernu v Vrbi na Gorenjskem in parlament na Ljubljanskem gradu.