Menu Item
Padova je prijazno majhno mesto v severni Italiji, le malo naprej od bolj slavnih Benetk, kjer se človek z veseljem sprehodi po ozkih ulicah in slikovitih trgih, mimo številnih trgovin, cerkva in mogočnih stavb. Priporočamo obisk pomladi, ko še ni turistov, a mesto že greje toplo sonce, povsod pa mrgoli študentov, ki so pomemben del tega starega italijanskega mesta, ki ima več kot 800 let staro univerzo.
Padova leži v Padski nižini, obdajajo pa jo vulkanski griči. Je najstarejše mesto severne Italije, saj naj bi ga ustanovil trojanski junak Antenor leta 1183 pr. n. št. Padova je bila srednjeveška mestna državica, ena od pomembnejših družin, ki je tu vladala v 14. stoletju, je bila družina Dakarara. Bili so veliki podporniki umetnikov, kot sta bila pesnik Dante in slikar ter arhitekt Giotto, oba sicer iz Firenc v Toskani.
Prato della Valle
Glavno jedro mesta Prato della Valle je glavni trg, velik kar 90.000 kvadratnih metro, ki ga v Evropi po velikosti prekaša le moskovski Rdeči trg. ”Prato della Valle”, kot ga oni imenujejo, je simbol Padove, srce. Center trga je elipsaste oblike, ki ga obdaja kanal z vodo. Kopno povezujejo štirje mostički na vsaki strani. Okrog je postavljenih 78 kipov znamenitih meščanov tistih časov. Mostičke povezujejo sprehajalne poti ter fontana.
Na univerzi predaval tudi Galileo Galilei
Univerza v Padovi, ki velja za eno najprestižnejših, je bila ustanovljena leta 1222 in je druga najstarejša še delujoča v Italiji ter peta na svetu. Najprej so tu poučevali pravo in religijo, znana pa je postala po raziskavah v astronomiji, medicini, naravni medicini ter bogatem botaničnem vrtu. Galileo Galilei je zagotovo eden najbolj slavnih predavateljev na padovski univerzi; v Auli Magni je predaval kar 18 let, od leta 1592 do leta 1610. Njegov kateder si lahko še vedno ogledate v sklopu organiziranega vodstva.
Donatellov kip konja
Padova se lahko pohvali z deli znamenitih umetnikov, denimo kipom konja, ki ga je izklesal Donatello, slavni renesančni kipar. Stolnica ali Il duomo je bila zaradi požarov in potresov kar šestkrat obnovljena, no, zadnja različica je narejena po načrtih Michelangela Buonarottija. Stavba je dokaj preprosta, večino obiskovalcev pa pritegne delo florentinskega umetnika Giusta de’ Menabuoija: freske na kupoli, ki prikazujejo svetnike in apostole, ki obdajajo Kristusa.
Stolpna ura in lev sv. Marka, simbol republike Serenissima. Padova je sicer prišla pod oblast Beneške republike leta 1405 in večinoma tako ostala vse do padca republike leta 1797
Kaj jesti v Padovi?
Hrana v Padovi je odlična, tako kot povsod v Italiji. Brez dvoma ne morete zgrešiti s testeninami. Za mesto so značilni bucattini s sardelami in kaprami, pa rezanci z radičem in panceto, odličen je račji ragu s testeninami, pa bakalar s polento, seveda pa ne morete mimo slavne padovske kokoši, ki jo odlično pripravijo v juhi, v omakah, a tudi na žaru in seveda z vinom.
Pazientina
Najbolj slavna sladica je pazientina – torta, ki naj bi nastala že okoli leta 1600. Ime prihaja menda iz besede patienti – bolniki, ki naj bi jim za več moči dajali slastno torto. Pravzaprav je torta za ”paciente” sestavljena iz več plasti: najprej je krhko mandljevo testo (testo iz Brescie) in biskvitom, polnjenim z vinskim šodojem (zabaglione), na koncu pa je vse okrašeno s koščki čokolade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!