Menu Item
Študija je pokazala, kaj podedujemo po očetu in kaj po mami.
Velikokrat slišimo ali pa rečemo da je otrok “cela mama” ali “cel oče”, pri čemer ne mislimo vedno samo otrokove fizične podobnosti s staršem, pač pa tudi nekatere navade ali lastnosti.
Oboje namreč podedujemo od svojih prednikov, vsaj do neke mere. Genetski zapis vsakega posameznika je sestavljen iz približno 20.000 genov, ki določajo lastnosti, kot so fizične značilnosti, zdravje in celo osebnost, piše portal Daily Mail. Določene stvari so povezane z enim genom, na primer barva oči, pege in jamice na licih, medtem ko so druge, kot sta barva las in višina, rezultat več genov.
Načini dedovanja genov
Lastnosti se dedujejo na več načinov. Pri tako imenovanih dominantnih genih zadostuje, da jih otrok prejme le od enega od staršev, da bi se ta lastnost izrazila. Primer takih genov so rjave oziroma temne oči – če jih ima eden od staršev, jih bo otrok zelo verjetno podedoval.
Pri recesivnih genih morata oba starša prenesti gen, da se lastnost izrazi. Primer so modre oči, za katere morata oba starša nositi gen in ga prenesti na otroka.
Poseben primer je recimo modrooki otrok staršev, ki sta oba rjavooka. Tudi to je možno, a le, če oba starša nosita gen tako za rjave kot modre oči. Pri njiju se gen za modre oči, ker je recesiven, ni mogel izraziti, je pa oba gena za modre oči – od matere in očeta – prejel njun otrok, ki ima zato modre oči.
Obstajajo pa tudi bolj zapleteni vzorci dedovanja genov, med med katere sodi vezanost na čisto določen kromosom. Bolezni, kot sta srpastocelična anemija in cistična fibroza sta takšna primera.
Poglejmo, katere lastnosti po ugotovitvah znanstvenikov prejmemo le od enega od staršev.
Inteligenca: mama
Inteligenca se denimo podeduje po starših.
A se geni, ki vplivajo na inteligenco, nahajajo na kromosomu X, ki pa določa tudi biološki spol. Ženske nosijo nosijo dva X-kromosoma, moški pa le enega.
Zato imajo ženske dvakrat večjo možnost da na otroka prenesejo lastnosti, povezane z inteligenco. Študija, ki jo je leta 2006 izvedla enota za socialne in javnozdravstvene znanosti pri Medical Research Council v Glasgowu, na Škotskem, je vsako leto od leta 1994 do 2004 intervjuvala 12.686 ljudi, starih od 14 do 22 let.
Raziskovalci so ugotovili, da se je inteligenčni količnik (IQ) vsakega udeleženca raziskave v povprečju za 15 točk razlikoval od materinega. Zato so sklepali so, da je materin IQ najmočnejši napovedovalec otrokove inteligence.
A genetika ni edini dejavnik, ki vpliva na inteligenco. Raziskave o dvojčkih kažejo, da je le približno 40 odstotkov inteligence dedne. Okoljski dejavniki, kot so izobrazba, prehrana in zdravje, predstavljajo preostalih 60 odstotkov.
Zgodnja puberteta: oče
Če ste puberteto doživeli zelo zgodaj, je razlog lahko vaš oče.
Študija iz leta 2013, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je povezala mutacije gena, imenovanega MKRN3, z zgodnjim začetkom pubertete – pri dekletih pred osmim letom in pri fantih pred devetim. Raziskovalci so pregledali genome 32 ljudi iz 15 družin, ki so zgodaj dosegli puberteto. Pri vseh teh primerih so mutirani gen podedovali od očeta.
ADHD: mama
Če imate motnjo pozornosti in motnjo hiperaktivnosti (ADHD), je to lahko povezano z geni, ki vplivajo na kemično sliko možganov matere.
Študija iz leta 2010 je pokazala, da so otroci, katerih matere imajo nižje ravni serotonina (ene od snovi, ki jih proizvajajo možgani), 1,5- do 2,5-krat bolj nagnjeni k razvoju ADHD. Serotonin je ključen za regulacijo razpoloženja, spanja, apetita, spomina in drugih kognitivnih funkcij.
Plodnost: oče
Plodnost hčerke je lahko povezana z geni, podedovanimi od očeta. Raziskave iz leta 2016 so pokazale, da so nekatere ženske neplodne zaradi disfunkcionalnega gena, podedovanega od očeta, ki pa vpliva na delovanje njihovih jajčnih celic.
Vzorec spanja: mama
Težave z nespečnostjo lahko izvirajo od vaše mame.
Študija iz leta 2023 je pokazala, da so otroci mater z nespečnostjo bolj nagnjeni k razvoju iste motnje. Približno 35 odstotkov ljudi z nespečnostjo je, po raziskavi iz leta 2012, dejalo, da imajo nespečnost “v družini”, pri čemer so kot “vir” najpogosteje omenjali svojo mamo.
Ob genetskih na razvoj nekaterih lastnosti vplivajo tudi zunanji ali okoljski dejavniki, kot so na primer izobrazba, družinsko in bivalno okolje, prehrana, zdravje, navade, in drugi.
Vse te vplivajo tudi na to, v kolikšni meri se bodo lastnosti, ki jih prenašajo geni izrazile, posebej tiste, povezane z nefizičnimi lastnostmi. Včasih je okolje za pojav ali “jakost” izražanja osebnostnih lastnosti, bolj pomembno kot genetska osnova. Primer za to je, kot smo napisali zgoraj, inteligenca.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje