Menu Item
Afriški sveti ibis se "kot požar" širi po območju severne in severozahodne Italije. Opazili so ga tudi v Škocjanskem zatoku.
Stari Egipčani so ibisa častili kot božanstvo. Z njegovo glavo so upodabljali boga znanja, modrosti in umetnosti, Tota. Ko pa se je dolgonoga črno-bela ptica z značilnim ukrivljenim kljunom naselila v Evropi, je postala tujerodna invazivna vrsta.
Afriški sveti ibis (Threskiornis aethiopicus) se je v zadnjih letih naselil na obsežnih območjih severne Italije in ogroža tamkajšnje prostoživeče živali, poroča portal Euronews.
Leta 2019 so na območju severozahodne Italije našteli že več kot 10.000 primerkov, piše v raziskavi, objavljeni leta 2021 v reviji Nature.
Največ jih je naseljenih v pokrajini Lombardiji in v Padski nižini, naselili pa so se tudi južneje in vzhodneje, tudi na območjih blizu meje s Slovenijo.
V treh desetletjih od enega para do več kot 10.000 ptic
Kako natančno se je afriški sveti ibis razširil po Evropi, ni znano.
Domnevajo, da so ptice bodisi pobegnile iz živalskih vrtov, v katerih so v preteklosti lahko tudi prosto letale, ali pa so jih namerno izpustili iz ujetništva.
Njihov “pohod na Evropo” naj bi se začel v Franciji, od koder so se razširili tudi v Španijo in Italijo.
Italijanska populacija naj bi izvirala bodisi iz migracije francoskih prostoživečih populacij bodisi iz italijanskega živalskega vrta Le Cornelle v Lombardiji, kjer so nekoč imeli prosto letečo skupino svetih ibisov.
Študija, objavljena v znanstveni reviji Scientific Reports, je pokazala, da se je vrsta začela razmnoževati iz enega samega para, ki so ga v severozahodni Italiji identificirali leta 1989.
Zgodba podobna zgodbi nutrije
“Afriški sveti ibis je začel množično gnezditi v Bologni, Modeni, še posebej v Ferrari,” je za italijanski časnik La Repubblica dejal Andrea Ravagnani iz Zveze ornitologov pokrajine Emiglie-Romagne.
“Afriški sveti ibis je tujerodna vrsta, ki ne bi smela obstajati v Italiji,” je dejal. “Njena zgodba je podobna zgodbi nutrije,” je dodal.
“Tako kot nutrija je tudi afriški sveti ibis izjemno prilagodljiva vrsta in se širi v ogromnem obsegu.”
Naravni habitat te vrste so močvirja, mokrišča in blatne ravnice, gnezdi pa na drevesih, ki rastejo v vodi ali blizu nje.
V času podnebne krize, ko spreminjajoči se vremenski vzorci povzročajo suše in poplave, te ptice sledijo vlažnim območjem in si ustvarjajo nova življenjska okolja.
Pri tem pa predstavlja nevarnost za biotsko raznovrstnost in domorodne ptičje vrste, saj se prehranjuje z dvoživkami ter jajci in mladiči drugih ptičjih vrst, posebej čiger in čapelj.
Poleg tega se ibisi prehranjujejo tudi z ličinkami insektov na smetiščih in gnojiščih, kar povečuje tveganje za prenos bolezni na pašnike in perutninske farme.
Vrsta je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst v Evropski uniji že skoraj desetletje.
Kot invazivno vrsto so jih poskušali iztrebiti v Franciji, vendar jim to ni uspelo. Je pa to uspelo Španiji, ki je dosledno izvajala politiko, da so ustrelili vse primerke.
Opažamo ga tudi pri nas
Afriškega svetega ibisa že nekaj let, zadnje leto ali leto in pol pogosteje opažamo tudi v Sloveniji, točneje v Škocjanskem zatoku, je za N1 povedal ornitolog Alen Ploj iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, DOPPS.
To seveda ni čudno, glede na to, da je naše največje mokrišče skoraj tik ob meji z Italijo. “Več jih videvamo v zimskem času. Njihovo število pa je zaenkrat majhno, največ 40 primerkov,” je dejal.
Kljub temu vrsto obravnavajo, zaradi evropske uredbe, kot invazivno vrsto. Ukrepov proti afriškemu svetemu ibisu pa pri nas trenutno ni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje