Isaac Newton je izračunal, kdaj bo konec sveta, kot ga poznamo: ni več daleč

Profimedia

Sloviti znanstvenik in matematik je v svojem času raziskoval tudi skrivnosti, ki segajo onkraj znanosti. Med njegovimi zapiski se skriva napoved, ki še danes buri duhove.

Angleški znanstvenik, matematik in fizik Isaac Newton (1643–1727) velja za enega največjih umov človeštva.

Štejemo ga za enega od očetov sodobne znanosti. Danes se ga spominjamo predvsem po tem, da je prvi natančno opisal zakone gravitacije, oblikoval zakone gibanja, ki so temelj moderne klasične mehanike, bil je eden od odkriteljev infinitezimalnega računa, ki je postal osnova za sodobno matematiko in fiziko, ukvarjal se je z optiko, napisal knjigo Matematična načela naravoslovja (Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica ali na kratko Principia), ki velja za eno najvplivnejših knjig o znanosti, in mimogrede menda iznašel še vratca za mačke.

Malo manj je znano, da se je ukvarjal tudi z vedami, ki bi jih danes šteli med psevdoznanstvene ali celo okultne – na primer alkimijo. Bil pa je tudi zelo religiozen in prepričan, da je svet urejen po božjem načrtu, ki ga je mogoče razkriti z natančnim poznavanjem Biblije.

Leta 2060 bo “konec časov”

Bil je prepričan, da Sveto pismo vsebuje skrite informacije in napovedi, ki jih je mogoče razbrati s pomočjo podrobne analize.

Na osnovi prerokb, zapisanih v Bibliji, je poskušal ugotoviti nekatere ključne dogodke v zgodovini, pa tudi v prihodnosti. Ker je verjel, da je Bog “izven časa” in “vidi tako začetek kot konec”, je bil prepričan, da “svete prerokbe”, zapisane v Bibliji, niso nič drugega kot “zgodovine prihodnjih stvari”, pravi Stephen D. Snobelen, profesor zgodovine znanosti in tehnologije na Univerzi King’s College v Halifaxu v kanadski provinci Nova Škotska.

Tako je menil, da naj bi obdobje apokaliptičnih dogodkov, omenjenih v Knjigi Razodetja, trajalo 1.260 let. Za začetek obdobja je vzel leto 800 našega štetja, kar ga je pripeljalo do končne letnice, 2060, ko se bo to obdobje končalo. To leto je potem v nekem pismu leta 1704 omenil kot “konec časov”.

Leta 2003 je bila ta napoved omenjena v BBC-jevem dokumentarnem filmu z naslovom Newton: The Dark Heretic (Newton: temni krivoverec) in v hipu je pristala na naslovnicah senzacionalističnih in vplivnih svetovnih medijev. Do takrat je bilo namreč malo znano, da se je Newton ukvarjal tudi s prerokbami in teologijo, razlaga Snobelen v svojem zapisu na blogu, posvečenem Isaacu Newtonu. In če nekdo, kot je Isaac Newton, nesporna zgodovinska avtoriteta v znanosti, govori o “koncu sveta”, človeštvo prisluhne.

Kaj “konec časov” sploh pomeni?

Vendar pa, kot razlaga Snobelen, sicer odličen poznavalec Newtona, angleški znanstvenik s “koncem časov” ni mislil konca sveta, kot si ga predstavljamo danes – z uničenjem vsega živega in neživega, koncem civilizacije, vrnitvijo v barbarstvo ali celo popolnim uničenjem našega planeta in življenja.

“Newton ni bil senzacionalističen v svojih napovedih,” piše Snobelen. “Namesto tega je previdno poudarjal pomen pravilne interpretacije svetopisemskih simbolov,” dodaja.

In kot razlaga, naj bi bil Newton prepričan, da bo leto 2060 tisto, ko se začne obdobje miru in blaginje, morda celo obdobje “Kristusovega kraljestva na Zemlji”, kot ga napoveduje Biblija, ko “narodi ne bodo več dvigovali mečev drug proti drugemu”.

To pa je že precej lepša napoved, kajne? Čeprav bi tudi to za nekatere pomenilo “konec sveta”.