Izmerili, kateri pevci in pevke imajo največji vokalni razpon. Zanimivo, kdo manjka

avtor:

26. dec 2025. 05:05

| Magazin

Deli

usta pevke, ki poje v mikrofon — Slika je simbolična | Foto: PROFIMEDIA

Raziskovalci so analizirali posnetke najbolj priljubljenih pevk in pevcev, ki so v zadnjih 60 letih zaznamovali svetovno glasbeno sceno.

Oglaševanje

Kaj pa odlikuje dobrega pevca, je predmet številnih razprav.

Občutek je večinoma subjektiven, odvisen od priljubljenosti skupine in sloga glasbe pri tistem, ki pevca "ocenjuje".

A obstajajo tudi nekateri objektivni elementi, ki so značilni za dobre pevce.

V bendu je glavni vokalist zagotovo "lepilo", ki vse drži skupaj. Če ni kos nalogi, se vse sesuje.

Poleg tega pa so bistvene lastnosti, ki dobrega pevca odlikujejo zagotovo še barva glasu, njegova jakost, točnost petja in glasovni (vokalni) razpon.

Glasovni razpon je tako prirojen kot pridobljen.

Obstajajo namreč biološke zasnove, kot so dolžina, debelina in prožnost glasilk, velikost in oblika grla, hormonski vplivi (zlasti po puberteti), in osnovna glasovna lega (bas, bariton, tenor; alt, mezzosopran, sopran).

Z vadbo pa je mogoče potencial, ki ga omogočajo biološke zasnove, še izboljšati.

Kdo je pevkam in pevcem izmeril vokalni razpon?

Ustvarjalci spletne strani Concert Hotels, ki sicer obiskovalcem koncertov omogoča informacije o prenočiščih v krajih, kjer želijo obiskati koncert, so objavili lestvico "najboljših pevcev vseh časov" glede na njihov vokalni razpon.

Analizirali so posnetke skoraj vseh izvajalcev, ki so v zadnjih šestih desetletjih oblikovali popularno kulturo v različnih glasbenih žanrih.

Posneli so najnižje in najvišje tone, ki so jih pevci kdaj zapeli, nato pa so na podlagi teh podatkov izračunali njihov vokalni razpon.

Človek z uradno priznanim največjim razponom glasu ni med najbolj znanimi pevci

Rekord za največji glasbeni razpon sicer pripada manj znanemu ameriškemu pevcu Timu Stormsu.

Stormsov razpon znaša približno 10 oktav.

Najnižji ton, ki ga zmore, je že v območju infrazvoka, ki ga človeško uho komaj še zazna, najvišji ton pa v območju, ki presega klasično petje.

Velik del Stormsovega razpona, za katerega ima uradno potrjen Guinnessov rekord, ni glasbeno uporaben v klasičnem ali pop petju - gre za izjemno fiziološko posebnost.

In največji obseg glasu med pop pevci in pevkami ima ...

Ime izvajalca na prvem mestu se morda sprva zdi presenetljivo, a če pomislimo na njegovo diskografijo, bi to težko bil kdo drug.

Med imeni v prvi deseterici so David Bowie, Prince in Mariah Carey, vsi vplivni na svoj način in z nespornim glasovnim razponom.

Zanimivo, vendar med prvimi desetimi na primer ni Freddieja Mercuryja.

Po ugotovitvah raziskovalcev spletne strani primat drži v rokah frontman skupine Guns N' Roses, Axl Rose.

Pri tem je treba poudariti, da ne govorimo o trenutni različici Axlovih nastopov, piše revija Far Out.

Rose je z leti očitno utrpel upad svojih pevskih moči, saj so nedavni viralni posnetki ne le boleči za gledanje, ampak tudi težki za poslušanje.

Axl in Mariah kraljujeta na lestvici

Axl Rose ima – na posnetkih – razpon več kot 5 oktav; od najnižjega tona F1 (v pesmi "There was a time") do najvišjega B6 v pesmi "Ain't it fine").

Axl je med pevci v raziskavi odpel tudi najnižji ton, v "nižini" pa mu s pol tona višjim sledi Barry White.

Axlov najvišji doseženi ton je le za pol tona nižji od tistega, ki ga je dosegel Prince v pesmi "God".

Pevka z največjim razponom glasu (le malo manjšim od Axlovega) pa je Mariah Carey, ki najnižji ton, F2, doseže v pesmi "Sweetheart", najvišjega, G7 pa v pesmi "Emotions".

Od vseh pevk, vključenih v raziskavo, je Mariah na posnetkih dosegla tudi najvišji ton, ki spada že v območje tako imenovanega žvižgajočega soprana.

Drugi najvišji ton je dosegla Christina Aguilera v pesmi "The Christmas Song", več kot pol oktave nižje od Mariah.

Sicer pa ob poslušanju posnetkov skupine res ni dvoma, da je pevčev vokalni razpon izjemno širok.

Od skladb, kot je "It’s So Easy", v kateri poje z globokim, donečim glasom, do "Paradise City", kjer skozi celotno pesem odmeva njegovo ikonično kričanje, uporablja različne oktave, s katerimi skladbam vdahne različno vzdušje.

Njegov glasbeni razpon je verjetno tudi vzrok za dolgoživost skupine. Ena od pesmi, ki najbolje prikazuje njegov razpon, pa je po pisanju revije "Sweet Child O' Mine" - večinoma visokotonska skladba, ki se po kitarskem solu spusti v umirjeno in hripavo "Where do we go now?" ("Kam zdaj gremo?").