Izračunali, koliko ljudi bo do leta 2099 v Evropi umrlo zaradi višjih temperatur

Magazin 28. Jan 202510:31 2 komentarja
sonce, segrevanje, podnebne spremembe
Foto: PROFIMEDIA

V Evropi bi lahko po najslabšem scenariju zaradi povišanja temperatur do konca stoletja umrlo več milijonov ljudi. Najbolj prizadeta bosta južna Evropa in Balkan, ugotavlja raziskava.

Nova raziskava, objavljena v reviji Nature Medicine, razkriva, da se bo v Evropi do konca stoletja močno povečala smrtnost zaradi naraščajočih temperatur, ki so posledica podnebnih sprememb.

Raziskavo so opravili raziskovalci iz Laboratorija za modeliranje okolja in zdravja (EHM) na Londonski šoli za higieno in tropsko medicino (LSHTM) in naredili modele za 854 evropskih mest.

Modeli so zajeli štiri možne scenarije, v katerih so obdelali posledice povišanja temperatur za stopinjo in pol, dve stopinji, tri stopinje in štiri stopinje Celzija. Za izračune pa so vključili tudi demografske, epidemiološke in druge podatke.

Več ljudi bo umrlo zaradi vročine, kot jih bo “rešenih” pred mrazom

Raziskovalci so izhajali iz podmene, da nekateri menijo, da bodo toplejše zime zmanjšale število smrti zaradi mraza. To podmeno zagovarjajo predvsem nasprotniki izvajanja ukrepov proti podnebnim spremembam.

Po njihovem prepričanju bo to deloma izničilo učinek vročinskih valov. Znanstveniki pa so ugotovili, da bo porast smrtnosti zaradi vročine večji od zmanjšanja smrtnosti zaradi mraza – in to v vseh možnih scenarijih.

V scenariju, kjer emisije toplogrednih plinov ostanejo velike in brez prilagoditvenih ukrepov, bo Evropa do konca stoletja imela skupno 5,8 milijona dodatnih smrti zaradi vročine. Zaradi toplejših zim pa bi bilo v tem primeru “rešenih” 3,5 milijona ljudi.

Vendar to pomeni neto povečanje smrtnosti za 2,3 milijona smrti, ugotavljajo raziskovalci.

Najbolj prizadeta južna Evropa in Balkan

Posledice segrevanja bodo najbolj občutili v južni in srednji Evropi ter na Balkanu.

Sredozemlje z mesti, kot sta Barcelona in Rim, bo najbolj ranljivo območje, medtem ko bodo severna mesta, kot sta London in Stockholm, imela manj negativnih učinkov.

Najbolj prizadeta mesta do konca stoletja bodo Barcelona, Rim, Neapelj, Madrid, Milano in Atene, našteva raziskava. V teh mestih so vročinski valovi že zdaj močno prisotni, pričakovano segrevanje pa bo še poslabšalo razmere.

Deset najbolj prizadetih mest prikazuje spodnja slika.

Zaradi večjih populacij je pričakovati največje število smrti v najbolj naseljenih mestih, vendar bodo močno prizadeta tudi številna manjša mesta.

Pri tem znanstveniki izpostavljajo predvsem manjša mesta na Malti, v Španiji in Italiji, kjer bodo stopnje smrti zaradi temperature visoke.

Srednja Evropa bo prav beležila povečanje smrtnosti, saj so ta območja občutljiva zaradi urbanizacije in staranja prebivalstva. Na Balkanu bosta najbolj prizadeti Romunija in Bolgarija, kjer bo smrtnost zaradi vročine narasla na več kot 78 smrti na 100.000 prebivalcev letno.

Kaj bo s Slovenijo?

Slovenija v raziskavi ni posebej omenjena, vendar za naše območje, ki leži na prehodu med srednjo Evropo in Balkanom, raziskava predvideva podobne trende. O tem, kaj lahko čaka Slovenijo zaradi naraščanja temperatur, smo nazadnje pisali v članku: “Če bi bilo v Sloveniji še dve ali tri stopinje topleje, bi bilo že zelo hudo

Manj smrti na severu ne bo odtehtalo povečanja drugod

Zunaj sredozemske regije naj bi bili vplivi manj resni.

V drugih evropskih prestolnicah, kot je Pariz, se pričakuje manjše, a vseeno pomembno povečanje kumulativnega števila smrti zaradi vročine.

Po drugi strani pa bi lahko večina mest na Britanskem otočju in v skandinavskih državah doživela neto zmanjšanje smrti, eno takih mest je London. Vendar to zmanjšanje ne bo odtehtalo velikega povečanja v preostali Evropi, ugotavlja raziskava.

Nujna potreba po agresivnem prizadevanju za blažitev podnebnih sprememb

Profesor Antonio Gasparrini, eden od avtorjev raziskave, je dejal: "Ta študija ponuja prepričljive dokaze, da bo strm porast smrti zaradi vročine daleč presegel kakršnokoli zmanjšanje smrti, povezanih z mrazom, kar bo povzročilo neto povečanje umrljivosti po Evropi."

"Naši rezultati poudarjajo nujno potrebo po agresivnem prizadevanju za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje povečani vročini," pa je povedal glavni avtor dr. Pierre Masselot. "To je še posebej kritično v Sredozemlju, kjer so lahko posledice hude, če ne bomo ukrepali. Če bi sledili bolj trajnostni poti, bi se lahko izognili milijonom smrti pred koncem stoletja."

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje