Je bolje jesti stoje ali sede?

Verjetno se vam je že zgodilo, da ste kakšen obrok pojedli na hitro, kar stoje ali celo med hojo. Pa je to slabo ali dobro?

Ključno je sodelovanje z gravitacijo

Ko gre za navade, ki spodbujajo dobro prebavo, strokovnjaki pravijo, da je ključno sodelovati z gravitacijo – ne proti njej.

Ne glede na to, ali med obrokom sedite ali stojite, je dobro pravilo preprosto: jejte tako, da imate zgornji del telesa v pokončnem položaju.

Največja napaka je jesti leže ali se uleči takoj po obroku.

Uživanje jedi leže ali ležanje takoj po obroku pogosto sproži zgago, je za revijo Popular Science pojasnila dr. Carolyn Newberry, gastroenterologinja in izredna profesorica medicine na medicinski fakulteti Weill Cornell.

"Ko se želodčna kislina izloča, prebavlja hrano in jo meša v želodcu, se lahko vrača iz želodca po požiralniku navzgor, če ne izkoristimo gravitacije, da bi se hrana pravilno pomikala navzdol."

Običajno traja približno dve uri ali več, da hrana preide iz želodca v črevesje, zato strokovnjaki odsvetujejo prehranjevanje tik pred spanjem.

Če upoštevamo vlogo gravitacije, se zdi, da prehranjevanje stoje ni bistveno drugačno od prehranjevanja sede.

Strokovnjaki pravijo, da je glavna slabost prehranjevanja stoje predvsem v tem, da ljudje to počnejo, ker se jim mudi – in prav tu nastane težava.

Težava hitrega prehranjevanja

Če imate prebavne težave in spremembe v prehrani ne pomagajo, strokovnjaki priporočajo, da preverite tempo prehranjevanja.

Hitenje pri jedi lahko povzroči napihnjenost, razdražen želodec in prenajedanje. Nenamerno požiranje zraka in nezadostno žvečenje obremenjujeta prebavila.

Naš prebavni sistem deluje najbolje, ko smo v sproščenem stanju. Newberry poudarja, da si je treba za obrok vzeti čas.

Priporoča manjše grižljaje in temeljito žvečenje. "Proces prebave se začne v ustih," je pojasnila. "Že encimi, ki jih vsebuje slina, razgrajujejo nekatera makrohranila."

Počasnejše uživanje hrane vam pomaga tudi ugotoviti, koliko hrane dejansko potrebujete.

"Jesti je treba v tempu, pri katerem v nekem trenutku začutite, da ste siti," je dejala Newberry.

Hormoni, ki telesu sporočijo, da je hrane dovolj, začnejo delovati z zamikom. Občutek sitosti se tako pojavi približno 20 minut po začetku obroka.

Če jeste počasi, tako telesu omogočite, da ta signal pravočasno zazna, kar pomaga preprečiti prenajedanje.

Če pa morate jesti hitro, Newberry priporoča manjše, pogostejše obroke, bogate z beljakovinami, v velikosti prigrizka.

Pomembno: "počivaj in prebavi"

Druga slabost hitrega prehranjevanja je, da se včasih med jedjo, posebej če jemo stoje, preveč gibamo.

Jesti med hojo ali celo tekom na splošno ni priporočljivo, saj prinaša podobna tveganja kot hitro prehranjevanje, poleg tega pa povečuje nevarnost zadušitve.

Tudi hitro kosilo lahko pomeni, da morate nenadoma vstati, spremeniti položaj ali odhiteti po opravkih.

Nenadne spremembe položaja med jedjo ali takoj po njej prav tako niso priporočljive.

"Če pojeste obilen obrok in nato zelo hitro vstanete, lahko občutite omotico ali vrtoglavico zaradi sprememb v pretoku krvi in hormonskih nihanj," je pojasnila Newberry.

Pretok krvi je pomemben za prebavo, njegovo preusmerjanje v druge mišice pa lahko oteži prebavni proces.

Vsi poznamo pravilo, da po jedi ne smemo takoj plavati, a to velja tudi za druge naporne aktivnosti.

Kratek, umirjen sprehod po obroku je v redu in celo koristen, vendar je priporočljivo počakati 30 minut po prigrizku in dve uri po obilnem obroku, preden se lotimo intenzivne vadbe.

Preprosto povedano, naše telo je naravnano tako, da najbolje prebavlja v stanju umirjenosti.

"Počivaj in prebavi" je eno od pravil parasimpatičnega živčnega sistema, ki v telesu skrbi za obdobja miru.

"Gre za nasprotje adrenalina. Gre za drugačen tip hormonov, ki se sproščajo in omogočajo telesu, da se sprosti. Takrat se lahko pretok krvi usmeri v črevesje, prebava in presnova hrane pa potekata učinkovito." je še pojasnila gastroenterologinja.