Je politična usmeritev zapisana v možganih? Se možgani "levih" in "desnih" razlikujejo?

Zakaj so nekateri ljudje bolj nagnjeni h konservativnim ("desnim") pogledom, drugi pa prisegajo na bolj liberalne ("leve") vrednote?

Je vse odvisno le od vzgoje, izkušenj in družbenega okolja, ali ima pri tem kaj opraviti tudi struktura naših možganov?

Čeprav je ideja, da bi naša politična usmerjenost lahko imela biološko osnovo, še pred desetletjem zvenela kot provokativna hipoteza, jo danes znanstveniki proučujejo z vse večjo natančnostjo.

Prva ugotovitev: možgani "levih" in "desnih" se razlikujejo

Ena prvih bolj odmevnih študij, ki so odprle to področje, je bila britanska raziskava, objavljena leta 2011 v reviji Current Biology.

Raziskava, ki je zajela 90 posameznikov, mladih Britancev, je pokazala, da obstaja korelacija med velikostjo določenih možganskih regij in politično usmerjenostjo posameznika.

Takrat je raziskava pokazala, da naj bi liberalno usmerjeni posamezniki imeli večji predel možganov, imenovan interiorni cingulatni korteks (ACC), ki je povezan s spoprijemanjem z dvoumnimi ali protislovnimi informacijami, konservativno usmerjeni pa nekoliko večjo amigdalo – predel možganov, ki sodeluje pri obdelavi strahu, nevarnosti in negotovosti.

Raziskovalci so že takrat napisali, da gre le za majhno raziskavo, pri čemer so se udeleženci sami opredeljevali kot konservativni ali liberalni.

V naslednjih letih so sledile še druge raziskave, pretežno ameriške, ki so namigovale na drugačno možgansko strukturo med ljudmi različnih oziroma nasprotnih političnih prepričanj.

Ena takih je bila raziskava iz leta 2013, imenovana "Red brain, blue brain" ("Rdeči možgani, modri možgani"), v kateri so raziskovalci primerjali možgane ameriških demokratov in republikancev.

Raziskovalci so potrdili razlike v možganski strukturi ljudi iz nasprotnih političnih polov, dodali pa so še, da "rezultati nakazujejo, da liberalci in konservativci uporabljajo različne miselne procese, ko razmišljajo o tveganju, in podpirajo nedavne dokaze, da so konservativci bolj občutljivi na grozeče dražljaje".

Leta 2013 so priznani družboslovci John Hibbing, Kevin Smith in John Alford v knjigi "Predisposed" (kar bi lahko prevedli kot "usmerjeni" ali "izpostavljeni") zapisali, da so z raziskavo ugotovili, da si konservativci bolj kot liberalci želijo varnosti, predvidljivosti in avtoritete, medtem ko so liberalci bolj sproščeni ob novostih, niansah in kompleksnosti.

Na to naj bi vplivali tako genetski kot psihološki in fiziološki (torej biološki) faktorji, so zapisali avtorji in ponovili rezultate raziskav o "liberalnih" in "konservativnih" možganih.

So pa avtorji zapisali, da so razlike sicer statistično značilne, vendar majhne. Na politične preference pa prav tako močno vplivajo okoljski dejavniki, izkušnje in izobrazba, so še zapisali.

"Razlika v velikosti sezamovega semena"

Da stvari niso tako črno-bele – ali bolje, če hočete - "levo-desne", pa kaže tudi nova študija univerze v Amsterdamu iz leta 2024.

V največji evropski raziskavi te vrste so analizirali podatke skoraj 1.000 mladih Nizozemcev in preverili, ali se rezultati iz prejšnjih raziskav potrjujejo tudi v drugačnem kulturnem okolju.

Tudi nizozemska študija je pokazala rahlo večjo amigdalo pri bolj konservativno usmerjenih posameznikih.

A raziskovalci so opozorili, da je ta razlika izjemno majhna – po njihovih besedah velikosti sezamovega semena.

Še pomembneje pa je, da niso uspeli potrditi povezave med politično opredelitvijo in velikostjo ACC, kar je bilo eno ključnih spoznanj prejšnjih raziskav.

Raziskovalci so dodali še eno zanimivost: konservativci so imeli nekoliko večji desni fusiform gyrus, regijo, ki je povezana z zaznavanjem obrazov. A tudi tu so učinki zelo šibki in potrebujejo dodatno raziskavo.

Avtorji študije, objavljene v znanstveni reviji Science Direct poudarjajo, da biološki dejavniki lahko igrajo neko vlogo, vendar politične ideologije ni mogoče preprosto razbrati iz možganske slike.

Na naše politične poglede vpliva kompleksna mreža dejavnikov: izobrazba, družina, socialni vplivi, mediji, osebne izkušnje in še marsikaj drugega.

V čem je pomen takšnih raziskav?

Raziskave torej kažejo na drobne razlike v možganski strukturi ljudi s konservativnim oziroma liberalnim pogledom na svet, za katere pa ni mogoče trditi, da so odločilne pri politični izbiri ali opredelitvi posameznika.

A tovrstne raziskave imajo tudi drug pomen.

Kažejo na to, da ljudje na različne načine dojemajo informacije in različno procesirajo strah, negotovost in dvoumne informacije.

Na ta način morda lažje razumemo, zakaj so družbene razprave pogosto polne nesporazumov.

Pomen tovrstnih raziskav pa je tudi v tem, da nas učijo previdnosti, tako pri načrtovanju raziskav kot pri interpretaciji rezultatov.

Človeški možgani so namreč še vedno "velika siva lisa", čeprav o njih odkrivamo vedno več.

Ostaja tudi vprašanje, ali je recimo povečana amigdala, ki naj bi bila pogostejša pri konservativno usmerjenih ljudeh, posledica genoma, ki določa strukturo možganov, ali se oblikuje kasneje?

Vse več raziskav drugih namreč potrjuje "plastičnost" možganov - torej, da se možgani lahko tudi v času življenja preoblikujejo zaradi spremenjenih okoliščin.

Zato je pri interpretaciji rezultatov tovrstnih raziskav potrebna previdnost.

Zaenkrat se zdi, da povezava med možgani in političnimi pogledi ni čisto enoznačna, niti dokončna, temveč je le del večplastne slike človekovega mišljenja in odločanja.