Menu Item
Alkohol vsekakor vpliva na naše vedenje. Pa nas sili tudi k temu, da govorimo po resnici ali počnemo tisto, kar resnično mislimo, da je prav?
Star latinski pregovor In vino veritas (V vinu je resnica) je verjetno najbolj znan izrek, ki namiguje, da je alkohol serum resnice.
Toda ali je to samo mit? Ali alkohol res naredi ljudi bolj poštene oziroma ali pijani res govorijo tisto, kar v resnici mislijo? Odgovor je da in ne, so za znanstveni portal Live Science povedali strokovnjaki.
Alkohol “povzroča večjo verjetnost, da bomo rekli vse, kar nam pade na pamet”, je dejal Aaron White, vodja oddelka za epidemiologijo in biometrijo pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za zlorabo alkohola in alkoholizem. “V nekaterih primerih je to lahko resnica. V nekaterih primerih pa je lahko samo tisto, za kar mislite, da je res, kadar ste v vinjenem stanju,” je dodal.
Ali povedano drugače: v alkoholiziranem stanju lahko nekdo obljubi marsikaj, naslednje jutro pa na te obljube pozabi ali pa se mu zdijo smešne.
Več odprtosti, več čustev, ne pa nujno več resnice
Študije o vplivu alkohola na osebnost, čustva in kognicijo kažejo, da je vseeno mogoče nekaj resnice v tem. Raziskava iz leta 2017, objavljena v reviji o klinični psihologiji Clinical Psychological Science, je preučevala, kako se je spremenila osebnost prostovoljcev, ki so uživali alkohol. Potem ko so zaužili dovolj limonade z vodko, da je koncentracija alkohola v krvi dosegla 0,9 promila – kar je malo nad zvezno zakonsko dovoljeno mejo vožnje v ZDA in Angliji – so postali veliko bolj ekstrovertirani. Čeprav to ne pomeni, da so bili tudi bolj odkriti ali resnicoljubni, pa je logično, da je nekdo, ki se v družbenem okolju počuti bolj sproščeno, bolj verjetno tudi odkrit.
“Na splošno ugotavljamo, da pitje alkohola okrepi naša čustva,” je povedal Michael Sayette, profesor psihologije na Univerzi v Pittsburghu. “Morda se bomo v prijetnih stikih bolj nasmejali in glasneje govorili, lahko pa se zgodi, da bomo v manj prijetnih okoliščinah jokali v svoje pivo, kot temu pravimo,” je pojasnil. Ta povečana čustva tako lahko pripeljejo ljudi do tega, da povedo, kar so imeli v mislih, ko so bili trezni, a tega niso povedali, lahko pa nekoga tudi spravijo v nestabilno stanje, da reče nekaj, česar v resnici ne misli, in pozneje globoko obžaluje. Kot primer navaja ljudi, ki zaradi pitja postanejo nasilni, kockajo ali so preveč junaški oziroma počnejo stvari, ki jih trezni ne bi počeli.
Alkohol namreč povzroči dezinhibicijo, duši signale v prefrontalnem korteksu, predelu možganov, ki uravnava vedenje in nadzoruje impulze, je povedal White. Temu po domače rečemo, da “sprosti zavore”. To pa pomeni, da pri uživanju alkohola postane bolj verjetno, da bo oseba ravnala po svojih impulzih.
Alkohol zavira tudi amigdalo, strukturo globoko v možganih, ki je uravnava sprožanje občutkov strahu in tesnobe. Medtem ko je oseba trezna, amigdala običajno oddaja opozorilne signale, ki ji lahko preprečijo, da bi rekla ali naredila stvari, ki bi lahko privedle do nezaželenega ravnanja, vendar ti signali po nekaj pijačah potihnejo.
Ali torej res obstaja in vino veritas? Seveda obstaja verjetnost, da bodo ljudje po nekaj kozarčkih izdali skrivnosti, bolj verjetno pa bodo izdali nekaj, česar v resnici ne mislijo, in bodo to naslednje jutro obžalovali. Učinki alkohola na naš um so preprosto preveč kompleksni, da bi imeli črno-bel učinek na poštenost, piše portal. “Alkohol zagotovo ni serum resnice,” je dejal Aaron White.
Strokovnjaki opozarjajo, da prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju, najbolje pa je, če se mu povsem odpovemo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!