Je znanstvenikom duh ušel iz steklenice? Ustvariti želijo človeški genom "iz nič"

Britanski znanstveniki so se prvi na svetu lotili "izdelave človeškega genoma iz nič", poroča britanski BBC.

Cilj znanstvenikov je sestaviti celoten človeški genom, molekulo za molekulo.

Sprva bodo razvijali načine za gradnjo vedno večjih odsekov človeške DNK, dokler jim ne bo uspelo umetno sestaviti celotnega človeškega kromosoma in na koncu celotnega genoma.

Pred tem so znanstveniki vsega sveta dokončali več desetletij dolg projekt "človeški genom", v katerem so popisali vse sestavne dele človeške DNK.

Ta projekt je omogočil, da so lahko znanstveniki vse človeške gene "prebrali" kot nekakšno črtno kodo.

"Meja je nebo"

Novi projekt, imenovan sintetični človeški genom (angleško: Synthetic Human Genome Project), pa pomeni ogromen korak naprej, piše BBC.

Raziskovalcem bo omogočil ne le branje molekule DNK, ampak tudi njeno ustvarjanje. Kot zapisano, nameravajo DNK graditi postopoma, po odsekih.

Te odseke bodo nato lahko preučevali in z njimi eksperimentirali, da bi bolje razumeli, kako geni in DNK uravnavajo delovanje našega telesa.

Zaradi napak v genih, ki se pojavijo zaradi različnih dejavnikov, nastanejo mnoge bolezni. Zato bi lahko tovrstne raziskave po besedah prof. Matthewa Hurlesa, direktorja Inštituta Wellcome Sanger, ki je sekvenciral največji delež človeškega genoma, pripeljale do boljših oblik zdravljenja.

"Ustvarjanje DNK iz nič nam bo omogočilo, da zares preverimo, kako DNK deluje, in da preizkusimo nove teorije – saj to trenutno lahko počnemo le tako, da spreminjamo DNK, ki že obstaja v živih sistemih," je pojasnil.

Dr. Julian Sale iz laboratorija za molekularno biologijo na univerzi v Cambridgeu, ki sodeluje pri projektu, pa je za BBC News povedal, da gre za naslednji velik korak v biologiji. "Meja je nebo. Osredotočeni smo na terapije, ki bodo ljudem izboljšale kakovost življenja v starosti – omogočile bolj zdravo staranje z manj boleznimi," je dejal.

"S to metodo želimo ustvariti celice, odporne proti boleznim, s katerimi bi lahko obnovili poškodovane organe – denimo jetra, srce ali celo imunski sistem," je še pojasnil.

Smo izpustili duha iz steklenice?

Doslej je bila ta vrsta raziskav tabu. Obstaja namreč bojazen, da bi lahko vodila do otrok po meri ali nepredvidljivih sprememb za prihodnje generacije.

Zdaj pa je največja svetovna zdravstvena dobrodelna organizacija, Wellcome Trust, projektu namenila začetnih 10 milijonov funtov in izjavila, da ima potencial, da prinese več koristi kot škode, saj bi lahko pospešil razvoj zdravljenja za številne neozdravljive bolezni.

Kritiki pa opozarjajo, da čeprav je cilj projekta predvsem iskanje medicinskih koristi, nič ne preprečuje, da bi neetični znanstveniki to tehnologijo zlorabili.

Po besedah profesorja Billa Earnshawa, uglednega genetskega znanstvenika z univerze v Edinburgu, ki je razvil metodo za ustvarjanje umetnih človeških kromosomov, bi lahko na primer poskusili ustvariti biološko orožje, gensko izboljšane ljudi ali celo tako imenovane himere, bitja, ki niso ljudje, a bi vsebovali človeško DNK.

"Duh je že ušel iz steklenice," je povedal za BBC News. "Lahko bi sprejeli določene omejitve, a če bi organizacija z dostopom do ustrezne opreme želela sintetizirati karkoli, je ne bi mogli ustaviti."

Dr. Pat Thomas, direktorica kampanjske skupine Beyond GM, je dejala: "Radi si domišljamo, da imajo vsi znanstveniki dobre namene, a znanost je mogoče preusmeriti tudi v škodo – in celo za vojaške namene."

Thomas opozarja tudi na to, kako bi lahko zdravstvena podjetja, ki razvijajo terapije iz tovrstnih raziskav, komercializirala to tehnologijo.

"Če nam uspe ustvariti sintetične telesne dele ali celo sintetične ljudi – kdo jih potem poseduje? In kdo je lastnik podatkov, ki izhajajo iz teh stvaritev?"

"Želimo slišati mnenja, vprašanja in skrbi"

Zaradi potencialne zlorabe tehnologije se pojavlja vprašanje, zakaj je Wellcome sploh podprl ta projekt. Po besedah dr. Toma Collinsa, ki je odobril financiranje, odločitev ni bila sprejeta zlahka.

"Vprašali smo se, kakšna bi bila cena neukrepanja," je povedal.

"Ta tehnologija bo nekoč zagotovo razvita – če jo razvijamo zdaj, jo lahko vsaj poskušamo voditi na odgovoren način ter se čim bolj odkrito spoprijeti z etičnimi in moralnimi vprašanji."

Projekt bo spremljal tudi namenski družboslovni program, ki ga bo vodila profesorica Joy Zhang, sociologinja z univerze v Kentu.

"Želimo slišati mnenja strokovnjakov, družboslovcev in zlasti širše javnosti – kako dojemajo to tehnologijo, kako bi jim lahko koristila ter, kar je najpomembnejše, kakšna vprašanja in skrbi imajo," je pojasnila.