Kaj bi se zgodilo, če bi Luna nenadoma izginila?

Foto: PROFIMEDIA

Luna je z Zemljo in življenjem na njej, pa tudi z našo kulturo močno povezana. Kaj bi se spremenilo, če bi nenadoma izginila?

Luna ima pomembno vlogo tako v naravi kot tudi v naši kulturi.

Če komu omenimo njen vpliv, večina najprej pomisli na plimo in oseko, nekateri morda omenijo, da so v dneh polne ali prazne Lune drugače razpoloženi. Drugi so prepričani, da v določenih luninih menah ni primerno (ali pa je) sejati ali saditi določenih rastlin. Pa tudi izraz, da nekoga “trka” ali pa “nosi” Luna, pove nekaj o tem, kako smo povezani z našim edinim naravnim satelitom.

Toda, ali je Luna v resnici tako zelo pomembna? Kaj bi se zgodilo, če bi nenadoma izginila?

V resnici se Luna od nas oddaljuje. Nas bo kdaj zapustila?

Luna se v resnici od Zemlje oddaljuje. Vsako leto nekaj manj kot 4 centimetre. Vendar pa od nas ne bo pobegnila. To ji bo preprečil gravitacijski privlak Zemlje, piše portal Live Science.

Oddaljevala se bo še kakšnih 50 milijard let, potem pa obstala na razdalji, ki jo bo do takrat dosegla. Pravzaprav bi se toliko časa oddaljevala, če bi se lahko. Bolj verjetno je, da bo njeno oddaljevanje od Zemlje že čez 5 milijard let prekinilo – Sonce. To se bo do takrat raztegnilo v rdečo velikanko in bo požrlo najprej Merkur, potem Venero, čez čas oddaljeno Luno in – zelo verjetno – tudi naš planet.

Pa pustimo to ob strani in poglejmo, kaj bi se zgodilo, če bi Luna zares izginila. Recimo danes ponoči. Glede na to, da je, ko ta članek pišemo, v fazi zadnjega krajca, ko je njen srp že precej tanek in da je za nocoj napovedan dež, verjetno njenega izginotja ne bi zaznali s pogledom v nebo. Verjetno bi bili bolj začudeni čez dober teden dni, ko na nebu ne bi opazili prvega krajca ali pozneje polne Lune.

Sicer pa česa drugega, presenetljivo, ne bi zaznali. Ne bi prišlo do potresov, orkanov, poplav ali podobnih velikih katastrof. Nekateri bi morda pomislili, da bi se, ker bi popustil njen vpliv na plimo in oseko, morja in oceani razlili preko Zemlje, a to ni tako. Na plimo in oseko poleg Lune vpliva tudi Sonce. Tako bi morja še naprej plimovalo, le višina plime in plimskih valov bi bili nekoliko manjši. “Tako naše možnosti za deskanje ne bi bile popolnoma izničene,” je za portal Live Science zapisal astrofizik Paul M. Sutter.

Bi pa izginotje Lune zaradi njenega vpliva na plimovanje prizadelo živali. Nekateri obalni ekosistemi so odvisni od plimovanj, saj ta prinašajo na obali živečim živalim hrano. Manjše plimovanje bi tako prizadelo te ekosisteme in bi lahko imelo za posledico množična izumrtja obalnih vrst. Ker je vse v naravi povezano, bi to prizadelo tudi vrste, ki se hranijo s prebivalci obal.

Prizadete bi bile tudi živali, ki za orientacijo v prostoru ali pa lov uporabljajo Lunino svetlobo. Veliko nočnih žuželk bi bilo dezorientiranih, plenilci, ki lovijo ponoči, pa bi lahko ostali brez plena, kar bi povzročilo druge nepredvidljive okoljske spremembe.

Pomembnejši bi bili dolgoročni vplivi

Če že omenjena izumrtja in nepredvidljive okoljske spremembe štejemo kot kratkoročne posledice, bi bile na dolgi rok opazne še nekatere.

Prav Luna po mnenju strokovnjakov vzdržuje nagnjenost Zemljine osi oziroma preprečuje, da bi se ta hitreje spreminjala. Zaradi tega pa zelo dolgo ostajajo enakomerni letni časi, ki so posledica nagnjenosti osi. Če bi Luna nenadoma izginila, bi na nagnjenost Zemljine osi naenkrat začeli vplivati drugi planeti, katerih učinek Luna izničuje. Zemlja se seveda ne bi kar naenkrat “prevrnila”, ampak bi ta proces trajal počasi, verjetno milijone ali celo milijardo let, ampak slej ko prej, bi naš planet začelo “metati s tečajev”.

Odhod Lune bi prav tako vplival na vrtenje Zemlje okoli osi, piše slovenska astronomska revija Spika. Vendar tega vpliva ne bi pretirano čutili. Lunin privlak namreč naše dneve podaljšuje za dve milisekundi na stoletje. Pravi nič v primerjavi z vlaki ali avtobusi, kajne?

Luna je na nek način tudi “zamrznila v času” in zato je pravi muzej in zakladnica informacij o tem, kakšna sta bila Zemlja in Osončje pred milijardami let, še piše Spika. In ker danes vemo, da sta Zemlja, kakršna je zdaj in Luna nastali hkrati v kolosalnem trčenju mlade Zemlje s kot Mars velikim telesom, nam raziskovanje Lune pomaga razumeti tudi nastanek in razvoj Zemlje. Če bi Luna izginila, bi bili prikrajšani za mnogo informacij iz tega področja.

Konec romantike?

Z izginotjem Lune pa bi se nehale tudi romantične noči ob polni Luni in mnoga vzdihovanja zaljubljenih.

Izrazi, da nas trka ali nosi Luna, ali da je nekdo “za Luno” in podobni, ne bi imeli več smisla. Tudi filmi, knjige in stripi o vampirjih in volkodlakih ne, ali pa bi morali ustvarjalci najti nov razlog, zaradi katerega bi se ljudje v teh zgodbah lahko spremenili v pošasti. Prav tako bi se na novo morali znajti astrologi.

Izginila pa bi dva naravna pojava, ki človeštvo fascinirata že tisočletja: Lunin in Sončev mrk.