Menu Item
Malce zabavno, a tudi resno domišljijsko potovanje v zgodovino in sanjarjenje s pomočjo umetne inteligence. Bi se v Evropi razvil veliki Celjski imperij?
Verjetno smo se že vsi vprašali, kaj bi bilo drugače, če bi v preteklosti sami ali nekdo drug kaj storil drugače, ali če bi se “takrat” zgodilo nekaj drugega – oziroma, povedano v najširšem smislu, če bi se kolo zgodovine zavrtelo drugače, kot se je.
A dogodkov iz preteklosti ne moremo spreminjati – lahko jih (ali pa vzroke, ki so do njih pripeljali) kvečjemu različno razlagamo ali vrednotimo. Vse ostalo je domena domišljije in sanjarjenj.
Enemu takšnih sanjarjenj smo se prepustili tudi mi. Povprašali smo se, kakšni bi bili Slovenija in Evropa danes, če bi Celjski grofje zamenjali Habsburžane.
Zakaj prav to vprašanje? Obe dinastiji sta pomemben del slovenske zgodovine. Bili sta ambiciozni, vzpenjati pa sta se začeli v približno istem času. In kot se med ambicioznimi sosedi zgodi, so v nekem trenutku njihove ambicije trčile. Trk je preživela le ena dinastija – Habsburžani –, ki je naslednjega pol tisočletja krojila našo in evropsko zgodovino, vplivala pa tudi na svetovno.
Toda, kaj če bi bilo drugače? Dinastiji sta bili namreč povezani z dedno pogodbo, ki je v primeru izumrtja ene zagotavljala prenos vseh posesti in pravic drugi družini. Kaj bi bilo, če bi izumrli Habsburžani in ne Celjski? Bi bila Slovenija danes eden od centrov evropske moči? Bi sploh obstajala? Bi Slovenci pod oblastjo Celjskih hitreje in lažje razvili svojo nacionalno zavest in morda dosegli celo svojo državnost? Bi tukaj sploh govorili slovensko? Bi namesto v Bruselj oči sveta danes bile uprte v Celje?
Takšna in podobna vprašanja smo si zastavili in poskušali izvedeti, ali obstajajo odgovori nanje.
Povprašali smo nekaj strokovnjakov, zgodovinarjev, ki pa so sodelovanje spoštljivo zavrnili. Tovrstna vprašanja so izjemno kompleksna, smo lahko razbrali iz njihovih odgovorov. Zajemajo namreč relativno dolgo obdobje evropske zgodovine, polno dinamike. In v dinamičnih procesih z množico neodvisnih in soodvisnih dogajanj lahko imajo majhne spremembe velike posledice, ki pa jih je nemogoče natančno predvideti. Zato so odgovori na ta vprašanja “v oblakih”, zgodovina pa ima raje “trdna tla”, kot se je izrazil eden od vprašanih, ki je želel ostati neimenovan.
Ker nam vprašanje vseeno ni dalo miru, smo se za pomoč obrnili na danes vse bolj prisotno in “vsevedno” umetno inteligenco. Ta do naših vprašanj ni imela zadržkov.
Da bi dobili čim bolj natančne odgovore, smo robotskemu klepetalniku ChatGPT naročili, naj se vživi v vlogo strokovnjaka za Celjske grofe. “Z veseljem se bom vživel v vlogo,” nam je odgovoril robot in vprašal, ali nas zanima kakšen specifičen vidik njihove zgodovine. In postavili smo mu naslednje vprašanje: “Kakšna bi bili Slovenija in Evropa danes, če bi v dedni pogodbi zmagali Celjski grofje, ne pa Habsburžani – oziroma, če bi izumrli Habsburžani, obdržali pa bi se Celjski.”
Vprašanje je klepetalni robot označil za “zelo zanimivo”. “Scenarij, v katerem bi Celjski grofje obdržali svojo moč, medtem ko bi Habsburžani izumrli, bi vsekakor drastično spremenil zgodovino Slovenije in Evrope,” je zapisal in začel nizati odgovore. V nadaljevanju jih povzemamo:
Vsi tukaj napisani odgovori so izključno delo umetne inteligence, klepetalnega robota ChatGPT 4o, in ne odražajo stališč ali pogledov avtorja ali uredništva na zgodovino. Celoten pogovor hranimo v uredništvu.
Vzpon samostojne slovenske države pod Celjskimi
Celjski grofje so bili ena redkih dinastij, ki je svoje moči krepila na ozemlju današnje Slovenije, in če bi uspeli nadomestiti Habsburžane, bi lahko razvili temelje za neko obliko slovenske avtonomije ali celo predhodnika slovenske države. Podpora lokalnemu plemstvu in prebivalstvu bi lahko spodbudila slovensko kulturno identiteto in jezik.
Celjski grofje na kratko
Celjski grofje so bili ena najvplivnejših plemiških družin v srednjeveški Evropi in ključna sila na območju današnje Slovenije. Njihov vzpon sega v 14. stoletje, ko so se kot gospodje Žovneški začeli uveljavljati z modro politiko porok, zavezništev in ozemeljskih pridobitev. Leta 1341 so dobili grofovski naziv, največji razcvet pa so dosegli v drugi polovici 14. in prvi polovici 15. stoletja. Vladali so do leta 1456, ko je s smrtjo Ulrika II. družina izumrla po moški liniji.
Za slovensko zgodovino so pomembni, ker so v njeni lasti ali pod nadzorom bila ozemlja, ki so vključevala večino slovenskega narodnega prostora. Njihov propad je utrdil prevlado Habsburžanov, vendar njihov vpliv ostaja del slovenske zgodovinske zavesti, simbol moči in ambicije slovenskega prostora v srednjem veku.
Drugačen imperij v Srednji Evropi
Če bi Celjski zmagali v boju s Habsburžani, bi lahko vzpostavili svojo dinastijo kot enega ključnih igralcev v Srednji Evropi, s potencialom, da razvijejo nekakšen “Celjski imperij”. Podobno kot so Habsburžani združili večje dele Evrope pod svojo krono, bi Celjski morda imeli podobne ambicije, združene pod njihovo dinastijo. To bi verjetno vodilo k oblikovanju močne srednjeevropske konfederacije, ki bi morda postala protiutež močnim kraljestvom, kot sta bili Francija in Anglija.
Habsburžani na kratko
Habsburžani so bili ena najvplivnejših evropskih dinastij, ki je od 13. stoletja do 20. stoletja igrala ključno vlogo v evropski in svetovni zgodovini. Njihov vzpon se je začel v Srednji Evropi, središče njihove moči pa je bilo ozemlje današnje Avstrije. Izvirali so iz Švice, s premeteno politiko dinastičnih porok so širili svoj vpliv in ga razširili po vsej Evropi. Skoraj 400 let so skoraj neprekinjeno vladali Svetemu rimskemu cesarstvu, ki je združevalo številna evropska ozemlja, tudi ozemlje današnje Slovenije. V 16. stoletju so nadzorovali Španijo, Ameriko, Italijo, Nizozemsko in dele Nemčije, kar jih je naredilo najmočnejšo dinastijo svojega časa. Po Napoleonovih vojnah in preobrazbi Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti so izgubili nekaj moči v zahodni Evropi. Z nastankom Avstrijskega imperija in kasneje Avstro-Ogrske pa so velikim delom srednje Evrope (tudi slovenskim deželam) vladali še vse do konca prve svetovne vojne, ko so s propadom in razpadom monarhije dokončno izgubili politično moč. Slovenci so pod njihovim gospostvom bili podvrženi germanizaciji, a so uživali tudi relativno stabilnost in gospodarski napredek.
Drugačen razvoj mest in trgovskih poti
Pod Celjskimi bi se verjetno povečala gospodarska moč mest, kot sta Celje in Ljubljana, s čimer bi lahko postala pomembnejša trgovska središča.
Celjski grofje bi morda usmerili trgovske poti in povezave prek slovenskega ozemlja, kar bi omogočilo razcvet trgovine in obrti ter prineslo večje bogastvo v ta del Evrope.
Manjši vpliv germanske kulture
Habsburžani so bili germanizirajoča sila v vzhodni in srednji Evropi, kar je bistveno vplivalo na razvoj kultur in jezikov. Če bi Celjski ohranili svojo moč, bi morda podpirali slovanski jezik in kulturni razvoj na svojih ozemljih, kar bi lahko spodbujalo manjše vplive germanizacije. Slovenski jezik in kultura bi imela več prostora za razvoj, kar bi okrepilo slovansko identiteto na območju Srednje Evrope.
Jezik Celjskih grofov
Ni znano, kateri jezik so vsakdanjem občevanju uporabljali Celjski grofje. Kot visoka plemiška družina so skoraj zagotovo govorili predvsem nemško, saj je bil nemški jezik v tem času uradni jezik plemstva in administracije na njihovih ozemljih in v širšem habsburškem cesarstvu. Nemščina je bila pomembna tudi zaradi njihove komunikacije z drugimi plemiči in vladarji v Srednji Evropi.
V vsakdanjih stikih s svojimi podložniki pa so morda uporabljali osnovne izraze ali besede v slovenskem jeziku, vendar ni dokazov, da bi se slovenskega jezika zares naučili. Glede na njihovo vpetost v mednarodno politično in kulturno sceno ter povezave z evropskimi dinastijami bi bil njihov primarni jezik zagotovo nemški, drugi jeziki pa bi bili odvisni od specifičnih potreb in okoliščin, odgovarja umetna inteligenca.
Drugačna dinastična politika v Evropi
Habsburžani so znani po svoji dinastični strategiji porok, kar jim je omogočilo pridobivanje ozemelj po Evropi brez bojevanja. Če bi bili Celjski enako ambiciozni, bi se njihova dinastična politika razširila po Evropi, vendar morda s poudarkom na povezavah s slovanskimi in balkanskimi dinastijami.
Celjski bi lahko na primer sklepali zakonske zveze z ogrskimi, poljskimi ali češkimi plemiškimi rodbinami, kar bi morda prineslo močnejše vezi med slovanskimi narodi v Evropi.
Religijski konflikti in reformacija
Čeprav je težko napovedati, kako bi se Celjski spopadli z reformacijo, bi bilo verjetno manj verjetno, da bi razvili strogo katoliško politiko, kot so jo Habsburžani. Celjski so bili pogosto pragmatični v svojih političnih odločitvah, zato bi lahko razvili bolj tolerantno ali celo reformistično politiko, kar bi potencialno zmanjšalo verske konflikte v srednjeevropskem prostoru.
Geopolitične spremembe: drugačen odnos z Osmanskim cesarstvom
Habsburžani so vodili dolge vojne proti Osmanskemu cesarstvu, da bi zaščitili evropsko krščansko mejo.
Če bi Celjski prevzeli njihovo vlogo, bi morda razvili drugačen pristop. Lahko bi na primer poskušali ohranjati mirnejše odnose z Osmanskim cesarstvom, kar bi lahko preprečilo stoletja dolge vojne na Balkanu in ustvarilo bolj stabilen gospodarski in kulturni prostor.
Možnost kulturnega središča in razcveta
S stabilnostjo in vplivom Celjskih bi se lahko Slovenija razvila v kulturno in izobraževalno središče. Celjski grofje bi verjetno privabili umetnike, znanstvenike in arhitekte, kar bi lahko imelo učinek renesanse na slovenskem ozemlju in okolici. Celje bi postalo vplivno mesto, kjer bi se razvijali filozofija, literatura in umetnost.
Močnejša vloga Balkana v Evropi
Celjski grofje so že imeli vezi z balkanskimi deželami, zlasti s Hrvaško in Bosno. Če bi bili Celjski močni v srednjeevropskem prostoru, bi verjetno vzpostavili tesnejše povezave z balkanskimi narodi in ozemlji.
Ta razvoj bi lahko Balkanu omogočil večji vpliv v evropski politiki, morda celo preprečil poznejše konflikte med balkanskimi narodi in vplival na večjo stabilnost v regiji.
“Če povzamem, če bi Celjski nadomestili Habsburžane, bi Evropa verjetno razvila drugačen model dinastičnega vpliva, bolj slovansko usmerjeno srednjeevropsko moč, večji pomen Balkana in morda celo hitrejši razvoj kulturne in jezikovne identitete na območju Slovenije. Takšna sprememba bi oblikovala povsem drugačno Evropo, kjer bi imela Slovenija in slovanski narodi večji vpliv ter možnosti za kulturno in gospodarsko rast,” je odgovoril klepetalni robot.
Kratko o obdobju vzpona in padca Celjskih grofov v širši Evropi
Obdobje 14. in 15. stoletja v času vzpona in padca Celjskih grofov je bilo dinamično obdobje velikih sprememb, kriz in prelomnih dogodkov, ki so vplivali na politiko, gospodarstvo, kulturo in družbo. Evropa se je v tem obdobju soočala z epidemijo bubonske kuge, ki ji je po nekaterih ocenah podlegla od tretjine do polovice evropskega prebivalstva, dogajali so se številni kmečki upori (predvsem v zahodni Evropi), trajala je stoletna vojna med Francijo in Anglijo. Vzpostavilo se je Osmansko cesarstvo in začelo vdirati in še širiti predvsem v jugovzhodno Evropo. To je bilo tudi obdobje razprtij v katoliški cerkvi, ki so ji v nekem trenutku vladali kar trije papeži (t. i. zahodna shizma).
Se je pa v tem obdobju začelo tudi obdobje renesanse, ki je Evropi prineslo kulturne in duhovne spremembe, posledično pa tudi razvoj znanosti in tehnološki napredek.
Kako bi bil videti zemljevid Evrope?
Klepetalnega robota smo prosili tudi, ali nam lahko nariše hipotetičen zemljevid današnje Evrope, če bi Celjski grofje v srednjem veku nadomestili Habsburžane. Moramo reči, da se je pri tem klepetalni robot izkazal za precej manj uspešnega. Ustvaril nam je nekaj predlogov, ki pa so bili milo rečeno “pretežno neuporabni”. Enega si lahko ogledate na spodnji fotografiji.
V umetniški vtis in točnost prikaza Evrope se tukaj ne bomo spuščali. Tudi vsebina (poimenovanje območij ali “držav”) je precej … kako bi rekli … svojevrstna (od kod, za vraga ime Gugalia ali Otalan?), če jo sploh lahko preberemo.
Šele besedni opis malce bolje pojasni, kaj naj bi zgornja slika prikazovala, čeprav je tudi v tem primeru potrebne veliko domišljije, če jo hočemo razumeti.
Tako robot omenja “veliko slovansko cesarstvo v Srednji Evropi”, nekakšno srednjeevropsko konfederacijo, ki bi združevala ozemlja današnje Slovenije, Hrvaške, Češke, morda tudi dele Madžarske ter Avstrije, ki so spadali pod vpliv Celjskih. “Avstrija bi morda bila manj pomembna kot center germanske moči in bi bila povezana z večjo slovansko konfederacijo, ki bi vključevala tudi jug Nemčije, zlasti območja Bavarske,” je zapisal klepetalni robot.
In kako bi bila videti preostala Evropa?
Na Balkanu bi se morda vzpostavilo močnejše zavezništvo, ki bi preprečile ali omejile vdor Osmanskega cesarstva v jugovzhodno Evropo. “Vpliv osmanskega cesarstva v evropskem delu Balkana bi bil morda omejen na Grčijo in nekatere dele Albanije,” je zapisal ChatGPT.
Na ozemlju današnje Italije bi morda na severu ostalo več mestnih države, ker Habsburžani ne bi več igrali ključne vloge pri vzpostavitvi vpliva tem območju.
Skandinavija in zahodna Evropa (Francija, Anglija) bi bili bolj izolirani, je še zapisal klepetalni robot. Brez močne srednjeevropske germanske povezave, ki so jo vzdrževali Habsburžani, bi bile povezave med severno in zahodno Evropo ter srednjo Evropo verjetno manj intenzivne. To bi pomenilo, da bi bili skandinavski in zahodnoevropski narodi bolj osredotočeni na lastne zadeve in bi razvili močne lokalne strukture, je napisal ChatGPT.
Spodnja slika pa prikazuje ozemlja, ki so bila v posesti oziroma pod nadzorom Celjskih grofov v prvi polovici 15. stoletja, ko je celjska kneževina dosegla največji razcvet.
Od kod umetni inteligenci odgovori na vsa ta vprašanja?
“Vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Celjski grofje zmagali v boju proti Habsburžanom in postali dominantna dinastija v Srednji Evropi, je predmet domišljijskih razprav in zgodovinskih spekulacij,” nam je na to vprašanje odgovoril klepetalni robot in dodal, da “ni obsežne akademske raziskave, ki bi se povsem posvetila tej hipotetični situaciji”.
Svoje odgovore je črpal iz del, dosegljivih na spletu, v katerih se zgodovinarji “posredno dotikajo tega vprašanja, ko raziskujejo vpliv Celjskih na območje današnje Slovenije in njihovo potencialno vlogo v srednjeevropski politiki”. “V člankih in zgodovinskih pregledih slovenskih zgodovinarjev se tu in tam pojavljajo omembe možnosti, kaj bi lahko prinesel drugačen izid sporov med Celjskimi in Habsburžani. Gre predvsem za analize v duhu kontrafaktualne zgodovine (zgodovine nasprotnih dejstev – op. a.), vendar brez celovitega študijskega projekta na to temo,” je odgovoril robot. “Nekateri zgodovinarji ali pisci v člankih za širšo javnost razmišljajo o možnih posledicah, če bi Celjski obdržali svojo moč. Ti prispevki so običajno kratki in spekulativni, brez podrobnega raziskovanja,” je še dodal. Posebej je izpostavil tudi literarne vire. “Slovenska književnost vsebuje nekaj romanov, ki tematizirajo Celjske grofe, čeprav večinoma prikazujejo resnične dogodke ali izmišljene zgodbe iz njihovega časa. Nekateri avtorji morda vključijo elemente alternativne zgodovine, a to ni standardna zgodovinska raziskava,” je pri tem poudaril.
Namesto zaključka
Vsekakor so odgovori, s katerimi nam je v zvezi s tem precej domišljijskim vprašanjem postregla umetna inteligenca, vsaj zanimivi.
Morda bi lahko bili osnova za kakšen domišljijski roman o alternativni zgodovini, morda celo za akademsko razpravo. Zavedamo pa se tudi, da so tovrstna vprašanja lahko tudi podstat za različna zgodovinska, politična ali ideološka obračunavanja, česar pa si vsekakor ne želimo.
Morda bi na odgovore lahko gledali tudi v luči, česa je danes že zmožna umetna inteligenca, čeprav je še v plenicah. In mogoče je vprašanje, kaj vse to prinaša, bolj pomembno kot to, kaj bi se dogajalo danes, če bi se kolo zgodovine pred več kot pol tisočletja zavrtelo drugam.
Odnosi Celjskih grofov in Habsburžanov
Celjski grofje in Habsburžani so imeli kompleksne odnose, zaznamovane z zavezništvi, rivalstvom in spori za prevlado v Srednji Evropi. Sprva so bili Celjski vazali Habsburžanov, a so se s krepitvijo moči postopoma poskušali osvoboditi njihovega vpliva in postati enakovreden politični igralec. Celjski so širili svoja ozemlja, kar je povzročilo večkratne konflikte s Habsburžani. Eden ključnih sporov je bila prevlada na Štajerskem in nadzor nad pomembnimi mesti, kot sta Celje in Ptuj, pomemben pa je bil tudi boj za vpliv na nemškega cesarja.
Ključni dogodki v njihovih odnosih:
1335: Habsburžani pridobijo Kranjsko in Štajersko po izumrtju Goriških, s čimer so se Celjski znašli pod njihovim vplivom.
1436: Celjski pridobijo naziv državnih knezov. Ta naslov jih postavi na enako raven kot Habsburžane.
1443: Celjski in Habsburžani sklenejo dedno pogodbo. Po tej pogodbi bi ob izumrtju ene dinastije njena ozemlja prešla na drugo.
1456: Po umoru Ulrika II. v Beogradu Celjski grofje izumrejo. Po dedni pogodbi njihova ozemlja preidejo pod nadzor Habsburžanov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje