Menu Item
Eden od trendov "spletne medicine" zadnjih let je neravnovesje hormona kortizola, ki naj bi bilo krivo za mnoge zdravstvene nevšečnosti. Pa je to res?
Hormon kortizol, imenovan tudi stresni hormon, je v zadnjih letih postal žrtev lastne slave.
Že nekaj minut na spletu vas lahko prepriča, da ga vašemu telesu primanjkuje ali je preplavljeno z njim, piše revija National Geographic. Ljudje so začeli kortizol oziroma neravnovesje v količini tega hormona kriviti za vrsto težav, ki se jim dogajajo – od pridobivanja telesne teže do izčrpanosti, tesnobe, glavobola in drugih nevšečnosti. Trendovski izraz, ki ga v zvezi s tem uporabljajo samooklicani zdravstveni guruji, je adrenalna utrujenost.
Kortizol namreč nastaja v dveh majhnih žlezah na vrhu vsake od ledvic, ki ju medicina imenuje nadledvične oziroma adrenalne žleze. Če vam ime zveni znano, je to zato, ker v njih nastaja tudi veliko bolj znani adrenalin, ki deluje drugače kot kortizol.
“Iskreno povedano, brez kortizola ne moremo,” pravi Anat Ben-Shlomo, endokrinologinja in izredna profesorica medicine na kliniki Cedars-Sinai. Kortizol v telesu uravnava vse od presnove do spanja, imunskega delovanja in vnetja, vendar je verjetno najbolj znan po tem, da telesu pomaga pri odzivanju na zaznane nevarnosti, zaradi česar se ga je prijel vzdevek stresni hormon.
Ko telo zazna notranjo ali zunanjo grožnjo, se namreč aktivira simpatični živčni sistem in sproži zapleteno zaporedje hormonskih odzivov. Eden od teh je, da nadledvični žlezi spodbudita sproščanje kortizola, ta poveča količino krvnega sladkorja (glukoze) in pospešuje njegovo porabo v možganih ter povečuje razpoložljivost snovi, ki v telesu obnavljajo tkiva. Tako telesu pomaga zagotoviti energijo, ki jo potrebuje za spopadanje s stresom in povrnitev v ravnovesje.
Mit o adrenalni utrujenosti in pomanjkanju kortizola
Na spletu med privrženci alternativne medicine že nekaj časa kroži že omenjeni pojem adrenalna utrujenost, ki je trenutno eden najmodernejših dežurnih krivcev za vse vrste zgoraj omenjenih težav.
Te naj bi bile posledica utrujenosti nadledvičnih žlez, ki zaradi naše neprestane izpostavljenosti stresnim situacijam pregorita in ne zmoreta več proizvajati kortizola, kar vodi v kaskado simptomov, omenjenih zgoraj.
“Ta izraz je mit,” pravi Ben-Shlomo in poudarja, da stanje adrenalne utrujenosti v resnici ne obstaja. “Da nadledvični žlezi ne bi delovali, bi bile potrebne res velike težave,” razloži Anne Cappola, endokrinologinja na Medicinski fakulteti Univerze v Pensilvaniji. “Ljudje imamo dve nadledvični žlezi. Za delovanje potrebujemo manj kot eno,” pojasni. “Lepota nadledvičnih žlez je v tem, da imata veliko sposobnost, da vam data vse, kar potrebujete za preživetje in prenašanje stresa,” pa pove Ben-Shlomo.
Kaj pa presežki kortizola?
Tudi presežki kortizola so redki.
Sprožijo jih lahko tumorji v hipofizi, avtoimune bolezni (specifična je Addisonova bolezen, ko imunski sistem napada lastne nadledvične žleze) in še nekaj drugih. “Bolezni, povezane s pomanjkanjem ali presežkom kortizola, so zelo zapletene, multiorganske in multisistemske,” pravi Ben-Shlomo. Njihovo zdravljenje je lahko težavno. Ker imajo težave s kortizolom enake simptome kot nekatere druge bolezni, je napačna diagnoza pogosta.
Čeprav obstajajo resne endokrine motnje, raziskovalci svarijo pred poskusi domačega uravnoteženja hormonov ali uživanja prehranskih dodatkov, ki naj bi preprečili pomanjkanje ali presežek kortizola. Večina teh je nepreverjena in neregulirana, opozarjajo endokrinologi.
Če simptomi, ki jih zdravstveni guruji opisujejo kot adrenalno utrujenost, vplivajo na kakovost vašega življenja, obiščite zdravnika, ki vam bo zagotovil več informacij. Endokrinologi lahko izključijo težave z nadledvičnimi žlezami in pogosto ugotovijo druga stanja. Dve takšni sta pri ženskah perimenopavza ali sindrom policističnih jajčnikov. Ti bolezni imata namreč enake simptome, kot jih povzročajo težave z nadledvičnima žlezama.
Pomemben je boj proti kroničnemu stresu
Stres ne bo izčrpal vaših nadledvičnih žlez ali zalog kortizola v telesu, pravita endokrinologinji.
Vendar so njegovi učinki resnični in podprti z obsežno literaturo, ki poudarja povezavo med visoko ravnijo stresa in slabšim zdravjem. Stres namreč lahko sproži ali poslabša številna druga stanja in ogroža različne telesne sisteme.
Eden od načinov, kako se boriti proti kroničnemu stresu, so spremembe življenjskega sloga. Ben-Shlomo in njeni sodelavci poudarjajo redno telesno vadbo, zdravo prehrano, meditacijo ali čuječnost in dovolj spanja. Vse to so dejavniki, ki lahko zdravijo ali celo preprečijo različna stanja, za katera ljudje najpogosteje napačno mislijo, da so posledica neravnovesja v proizvodnji ali porabi kortizola. Če pa ste v dvomih, je vsekakor veliko bolje obiskati zdravnika kot pa staviti na spletno medicino, ponavljajo strokovnjaki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!