Kaj je videl Splitčan na Hvaru? "Vojna nima takšnih izstrelkov"

Pozornost na družbenih omrežjih je pritegnil posnetek s Hvara.

Avtor videa Antej Jelen je v nedeljo zvečer v objektiv kamere ujel skupino svetlečih točk, ki je drsela prek nočnega neba.

V času, ko so novice polne posnetkov neba nad Izraelom in Iranom, ki si izmenjujeta napade z droni in raketami, je marsikdo pomislil, da bi lahko šlo za kaj takega.

A je že avtor ugibanja o morebitni povezavi dogajanja na Hvaru z dogodki na Bližnjem vzhodu odpravil z napisom: "Meteorji nad Hvarom. Čudežne sanje, a povsem resnične. Vojna nima takšnih izstrelkov."

Iz opisa je mogoče razbrati, da je bil prepričan, da gleda razpad meteorita ali meteorski dež, vendar pa najverjetneje tudi to ni tako.

Kot piše portal Dalmacija Danas, ki poroča o videu, prve ocene kažejo, da je šlo za zadnjo stopnjo rakete Falcon 9 podjetja SpaceX v lasti Elona Muska – segment, ki je po zaključeni misiji nadzorovano zgorel ob ponovnem vstopu v atmosfero.

Aerospace Corporation, organizacija, ki spremlja nenadzorovane ponovne vstope vesoljskih objektov z zemljino atmosfero, je namreč za 15. junij (± 11 ur) napovedovala vstop delov rakete, ki je v orbito ponesla skupino satelitov Starlink 11125, nad Sredozemljem.

Ker stopnja rakete zgori na višini okoli 60 kilometrov, razpadajoči kovinski deli počasi upočasnjujejo in žarijo nekaj deset sekund – od tod vtis "vlaka zvezd", ki pogosto zavede opazovalce, da mislijo, da so videli meteorski dež.

Strokovnjaki potrjujejo: "Zelo verjetno gre za povezavo s Starlinkom"

Znani hrvaški popularizator astronomije Ante Radonić pravi, da tudi brez natančnih podatkov o orbiti posnetek kaže na značilen podpis raketne stopnje:

"Meteor bi čez nebo švignil v delčku sekunde, tukaj pa je jasno viden niz objektov, ki nebo počasneje prehajajo."

Podobnega mnenja je tudi Zoran Knez iz Zvezdnega sela Mosor: "Pogosto je prav takšen videti vrnitev enega od satelitov iz megakonstelacije Starlink v atmosfero – vidi se cela kolona bliskov."

Orbitalni odpadki, ki vstopijo nad Jadranom, običajno zgorijo do višine okoli 30 kilometrov, preostale drobne delce pa odnese daleč v morje.

Hrvaške službe za zračni promet so sporočile, da niso prejele nobenega obvestila o padcu ostankov, še poroča portal.

Glede na precejšnjo gnečo satelitov v Zemljini nižji orbiti je povsem verjetno, da bomo že v bližnji prihodnosti vse večkrat priča takšnim prizorom (več o tem v članku: Koliko satelitov še lahko prenese Zemljina orbita).

POSEBNI VIDEO: Kar morate vedeti pred poletjem (in vse življenje)