Menu Item
Zima je čas, ko nam žuželke ne gredo tako zelo na živce kot v toplejših mesecih. Kako jo preživijo?
Čeprav v zadnjih letih zaradi vse toplejših zim ponekod še vedno lahko opazimo kakšno muho ali drugo brenčečo vrsto, je zima na splošno čas, ko nam žuželke ne gredo tako zelo na živce kot poleti ali v zgodnji jeseni.
Večina jih namreč že spi zimsko spanje, podobno kot medvedi ali polhi. Vendar gre v primeru žuželk za drugačen pojav.
Znanstveniki žuželčje zimsko spanje imenujejo “diapavza”, kar je način, kako insekti, ki v večini primerov ne morejo sami ustvarjati toplote kot sesalci, preživijo hladne zimske mesece. Insekti se morajo na zimo pripraviti, še preden temperature postanejo prenizke. Pri nekaterih vrstah je hibernacija del življenjskega cikla. Te vrste imajo eno generacijo na leto, pri čemer vsaka doživi zimo in hibernira, ne glede na zunanje pogoje.
Večina insektov prejme signal za hibernacijo iz okolja. To omogoča vrstam, da imajo več generacij letno, pri čemer le ena generacija ali pa samo ena ključna žuželka za nadaljevanje generacije (recimo matica pri čmrljih) preživi zimo. Te vrste morajo nekako predvideti prihod zime, piše The Conversation. Kako jim to uspeva?
Temperatura ni zanesljiv signal. Veliko število insektov prepoznava krajšanje dnevne svetlobe kot znak, da se morajo pripraviti na zimsko spanje. Pravilna ocena, kdaj bo prišla zima, je ključna za preživetje. Če žuželka v tem trenutku ne sprejme prave odločitve, lahko zmrzne, strada ali porabi vso težko pridobljeno energijo, še preden je pripravljena zapustiti hibernacijo.
Nekateri insekti hibernirajo na mestih, ki jih ščitijo pred nizkimi temperaturami, medtem ko drugi doživijo spremembe v svojih telesih, ki jim omogočajo, da se izognejo zmrzovanju ali ga prenesejo.
Zima lahko traja več mesecev, zato so insekti razvili dve strategiji: pridobiti dodatno težo pred zimo in to zalogo energije porabljati počasi z zmanjševanjem hitrosti metabolizma, ali pa zbrati dovolj zalog, da se lahko ob nizki aktivnosti prehranjujejo tudi čez zimo (recimo čebele ali mravlje).
Ker ne morejo nadzorovati telesne temperature kot sesalci, ta sledi temperaturi okolja. Zato so nekatere žuželke razvile možnost, da v telesu proizvedejo večje količine glicerola, ki prepreči, da bi njihovo telo popolnoma zamrznilo.
Za razliko od sesalcev, ki se prebujajo počasi, pa se žuželke iz hibernacije prebudijo kmalu po tem, ko nastopijo prvi dovolj dobri pogoji. Zato jih utegnemo, če zima res ne bo pokazala zob, ponovno ugledati že kmalu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!