Menu Item
Vse več podjetij prideluje meso v laboratoriju. Iz ene same živalske celice je mogoče v laboratoriju narediti neomejeno količino mesa. Je laboratorijsko meso prihodnost hranjenja in čudežna rešitev za podnebje in zdravje?
“Laboratorijsko pridelano meso je pravo meso, saj je pridelano neposredno iz živalskih celic,” je za CNN povedala Uma Valeti, ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetja Upside Foods. “Ti izdelki niso veganski, vegetarijanski ali rastlinski – so pravo meso, le narejeno brez zakola živali.”
“Postopek pridelave laboratorijskega mesa je podoben varjenju piva, a namesto gojenja kvasovk ali mikrobov gojimo živalske celice,” je dodala Valeti. Znanstveniki najprej vzamejo vzorec majhnih celic živine, kot sta krava ali piščanec, nato pa identificirajo celice, ki se lahko množijo.
“Od tam te celice postavijo v čisto in nadzorovano okolje in jih hranijo z bistvenimi hranili, ki jih potrebujejo za naravno razmnoževanje,” je dejala Valeti. “Pravzaprav lahko ponovno ustvarimo pogoje, ki naravno obstajajo v telesu živali.” “To je meso brez zakola,” je dejala Christiana Musk, ustanoviteljica Flourish*ink, na konferenci Life Itself, dogodku za zdravje in dobro počutje, predstavljenem v partnerstvu s CNN. Flourish*ink je platforma za razpravo o prihodnosti hrane.
Z napredovanjem od laboratorijske proizvodnje do proizvodnje izdelkov v komercialnih prostorih se nekatera podjetja odmikajo od izraza “meso, pridelano v laboratoriju”, je dejal tiskovni predstavnik nizozemskega podjetja za živilsko tehnologijo Mosa Meat. Namesto tega ta podjetja svoj izdelek imenujejo gojeno meso, kultivirano meso, celično ali celično pridelano meso ali meso, ki se ne dobi z zakolom.
Poleg zmanjšanja ubijanja živali bi lahko gojeno meso pomagalo tudi upočasniti podnebne spremembe, ki jih povzročajo emisije toplogrednih plinov, kot sta ogljikov dioksid in metan. Prehranski sistem je odgovoren za približno četrtino svetovnih emisij toplogrednih plinov, od katerih je večina iz živinoreje. Po podatkih Združenih narodov promet, potreben za kmetijstvo, oddaja tako metan kot ogljikov dioksid, krčenje zemlje in gozdov – tudi za potrebe kmetijstva – pa ogljikov dioksid.
“Predvideva se, da je ta sistem boljši zaradi elementa trajnosti – cilj je zmanjšati odtis rabe prsti, zmanjšati potrebe po vodi in nekatere tokove odpadkov, ki izhajajo iz krmišč,” je dejal David Kaplan, profesor biomedicinskega inženiringa na univerzi Tufts. Odpadki, ki vsebujejo ogljikov dioksid in metan, so odgovorni za velike tokove emisij v ozračje.
Industrija je stara približno deset let, zato je laboratorijsko pridelano meso še nekaj let oddaljeno od tega, da bo komercialno dostopno potrošnikom v ZDA v trgovinah z živili ali restavracijah – in morda še do 20 let od tega, da bo nadomestilo znaten del ali vso tradicionalno mesno industrijo, je dejal Kaplan. Trenutno je Singapur edina država, ki ima dovoljenje za uporabo celičnega mesa za potrošnike. Do takrat bo laboratorijsko meso ter njegove potencialne koristi za zdravje živali, ljudi in okolja bolj upanje kot obljuba.
Kako deluje
Pridelava mesa iz laboratorija temelji na področju tkivnega inženirstva – gojenja človeških tkiv v laboratoriju za medicinska popravila in regeneracijo, je dejal Kaplan. Znanstveniki dobijo vzorce celic živali tako, da z biopsijo vzamejo košček tkiva, izolirajo celice iz jajc ali tradicionalno pridelanega mesa ali pa pridobijo celice iz celičnih bank. Te banke že obstajajo zaradi razvoja zdravil in cepiv, je dejal Josh Tetrick, izvršni direktor podjetja Eat Just, Inc., kalifornijskega podjetja, ki izdeluje rastlinske alternative jajcem. GOOD Meat je oddelek za gojeno meso znotraj podjetja.
Odvzem vzorca z biopsijo je “isti kot človeška biopsija,” je dejal Kaplan. “Načeloma je žival potem v redu.”
Drugi korak je prepoznavanje hranil – vitaminov, mineralov in aminokislin – da jih celice zaužijejo. Na enak način, kot ima tradicionalno gojen piščanec celice in dobi hranila iz soje in koruze, s katero se hrani, lahko izolirane celice absorbirajo hranila, ki jih dobijo v laboratoriju, je dejal Tetrick.
“Te celice gredo v svojo hranilno kopel v bioreaktorju, veliki posodi iz nerjavečega jekla, znotraj katerega poteka proces, ko se celice mešajo pod določenim pritiskom, da se ustvari okolje, ki celicam omogoča učinkovito in varno rast,” je dejal Tetrick. “To se lahko uporablja za proizvodnjo cepiv ali zdravil ali, v tem primeru, za prehrano ljudi.” “Gre pravzaprav za proces izdelave surovega mesa,” je dodal.
Tetrick je dejal, da celica potrebuje približno dva tedna, da zraste v želeno velikost, kar je pol manj časa, ki bi ga za rast potreboval piščanec. Sledi pretvorba mesa v končni izdelek, ne glede na to, ali so to piščančje prsi ali medaljončki, goveji burger ali zrezek.
“Kar je pri tem zanimivo, je, da lahko prilagajate teksturo,” je za Life Itself povedal Kimbal Musk, kuhar, filantrop ter soustanovitelj in izvršni predsednik skupine The Kitchen Restaurant Group. “Alternativno meso je lahko preveč gobasto ali preveč čvrsto in, odkrito povedano, je lahko tudi piščanec slab. S tem tehnološkim pristopom lahko meso prilagodite, tako da vam ustreza.”
“Prvič sem skuhal meso iz celic verjetno pred dvema letoma in danes zjutraj sem poskusil znova,” je dejal. “Tokrat je bilo veliko boljše, kar pomeni, da gre za tehnologijo, ki se nenehno izboljšuje.”
Tudi avtorica tega članka je poskusila gojene piščančje prsi Upside Foodsa, ki jih je Kimbal kuhal med tisto seanso Life Itself. “Tekstura in vlakna piščanca so bili skoraj enaki kot pri navadnem piščancu, vendar se je zdelo, da v profilu okusa manjka nekaj elementov, nisem pa mogla ugotoviti, kaj,” pravi.
Res je, da proces, da se naredi gojeno meso, ki je čim bolj podobno običajnemu mesu, še vedno poteka. Vendar pa je to neskladje lahko tudi posledica dejstva, da na okus tradicionalnega mesa vplivajo številni dejavniki, ki so vključeni v kmetijski proces, vključno s pogoji, v katerih se živali vzrejajo, in krmo, s katero jih hranijo.
Čudežna rešitev za podnebje in zdravje?
“Ne glede na to, ali gre za dobro počutje živali, podnebje, biotsko raznovrstnost ali varnost hrane, obstaja veliko res pomembnih razlogov za spremembo načina prehranjevanja,” je dejal Tetrick.
Praktično bi morali gojiti zelo malo ali celo nič živali za gojenje mesa, zato za pridelavo krme zanje ne bi bilo potrebnih na stotine milijonov hektarjev prsti. “Sveti gral je, če vsi opravimo svoje delo pravilno, da potrebujete samo eno žival za začetno biopsijo,” je dejal Kaplan. “Lahko ustvarimo tako imenovane ‘nesmrtne’ celice, tako da se pravzaprav razmnožujejo za vedno.”
“Iz ene same celice bi lahko naredili na stotine milijard kilogramov mesa,” je dejal Tetrick. “Ni zgornje meje.” V poročilu medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) za leto 2022 navajajo, da je gojeno meso nastajajoča živilska tehnologija, ki bi lahko zaradi svojih nižjih odtisov porabe prsti, vode in hranilnih snovi, znatno pomagala zmanjšati globalne emisije iz proizvodnje hrane.
“To, ali bo gojeno meso zahtevalo manj vode, je sporno in je treba še videti,” je dejal Kaplan, “saj še vedno potrebujemo veliko vode za celično kmetijstvo.”
Po mnenju IPCC lahko celično kmetijstvo povzroči znatno zmanjšanje porabe energije ali pa tudi ne. “Zmanjševanje človekovega posega v kopno in oceane zaradi kmetijstva bi lahko ohranilo tudi biotsko raznovrstnost,” je dejal Tetrick.
“Prehranska kakovost in vplivi na zdravje ljudi so področja, kjer mislim, da lahko pridelano meso pride v ospredje, saj je proces veliko bolj nadzorovan kot tradicionalno kmetijstvo,” je dejal Kaplan. “Imate več nadzora nad vhodi in izhodi v sistem, kar pomeni manj možnosti za onesnaženje in manj možnosti za variabilnost … Lahko nekako poskrbite, da bodo samo najboljši deli mesa končali v mesu, ki ga naredite ali gojite, v nasprotju z živaljo, kjer imaš na voljo to, kar je.”
Te možnosti prilagajanja vključujejo prilagajanje profilov hranil, “naj bo to manj nasičenih maščob in holesterola ali več vitaminov ali zdravih maščob”, je dejala Valeti iz Upside Foods. “Predstavljajte si, če bi lahko izdelali zrezek s profilom maščobnih kislin lososa.”
Uživanje preveč nasičenih maščob in holesterola lahko poveča tveganje za srčni napad ali možgansko kap. Tradicionalno gojene živali dobijo velike odmerke antibiotikov za boj proti boleznim ali okuženosti z bakterijami, kot sta salmonela in E.coli, sta povedala Valeti in Tetrick.
“Pri tradicionalni živinoreji v objektu je veliko piščancev, ki jim je treba prerezati grla,” je dejal Tetrick. “Povsod so kri in perje in žive živali, ki se drgnejo druga ob drugo. Pri gojenem mesu pa imate posodo iz nerjavečega jekla, ki je v celoti zaprta brez možnosti, da pride do vnosa neželenih snovi.” Ker proizvajalci gojenega mesa ne pričakujejo, da bodo uporabljali antibiotike – ali vsaj ne velike količine – bi lahko gojeno meso tudi ublažilo problem odpornosti na antibiotike med ljudmi, je dejal Kaplan. Gojeno meso tudi ne bi smelo vsebovati sintetičnih rastnih hormonov, ki so predmet razprave o vplivu na zdravje ljudi, razvojem med puberteto in pojavom raka. Ameriška uprava za hrano in zdravila še naprej trdi, da so odobreni umetni hormoni varni za ljudi, ki jedo meso zdravljenih živali.
Zaradi tega, ker bi gojeno meso zahtevalo manj stika z živalmi in uporabo njihovih habitatov, bi lahko po mnenju IPCC tudi zmanjšalo tudi tveganje za prenos živalskih virusov na ljudi. Po podatkih Združenih narodov sta največja človeška gonilna dejavnika zoonotičnih bolezni, kot je covid-19, naraščajoče povpraševanje po živalskih beljakovinah in netrajnostni razvoj kmetijstva.
“To področje ni namenjeno izpodrivanju tradicionalne živinoreje.” je dejal Kaplan. “Ampak sčasoma se bo na tem delalo in gradilo.” Čeprav se gojenje mesa zdi obetavno, ni jasno, ali bodo nekateri vidiki končnega izdelka problematični.
Treba je preučiti, kakšne bi bile cene takšnega mesa in ali bo potrošnikom dostopno.
Medtem ko Singapurci lahko uživajo v gojenem mesu, Američani čakajo na odobritev FDA in ministrstva za kmetijstvo. Te agencije so leta 2019 napovedale, da bodo skupaj nadzirale proizvodnjo gojene živalske hrane, da bi zagotovile, da so prodajani izdelki “varni, neponarejeni in resnično označeni”. “Nomenklatura je ena od stvari, na kateri moramo delati z regulatorji, ker gre za pravo meso,” je dejala Valeti pri Life Itself. “Če ima nekdo, recimo, alergijo na meso ali ribe, bi moral vedeti, da je to pravo meso. Torej se bo imenovalo meso, toda predpona je tisto, pri čemer delamo.”
Akademija za prehrano in dietetiko je poudarila potrebo po boljšem razumevanju dolgoročnih učinkov gojenega mesa in perutninskih izdelkov na zdravje. “Na voljo je tudi le malo informacij o biološki uporabnosti hranil v gojenih mesnih in perutninskih izdelkih ali o vsebnosti hranil.”
“Tema o mesu je zelo težka, ker je zelo pod drobnogledom,” je dejala Christiana. “Moramo misliti o kompromisih med dostopom, zdravjem, trajnostjo, dobrim počutjem živali in seveda, kar je mojemu možu kot kuharju pomembno, moramo paziti tudi na okus. To je veliko vprašanje.”
“Če pa gojeno meso na koncu izpolni vse pomembne zahteve, bo to velik dosežek, ker bodo ljudje lahko jedli meso, ki ga imajo radi, brez zakola in trpljenja živali,” je dejala Valeti v intervjuju za CNN.
Avtorica: Kristen Rogers/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje