Kako bi se odrezali ljudje, če bi na olimpijskih igrah nastopile tudi živali?

Foto ;PROFIMEDIA

Najboljši človeški športniki bi na "vseživalskih olimpijskih igrah" v nekaterih, tudi paradnih športih, ostajali sklonjenih glav. Ne pa v vseh.

Čeprav se ima človek za “krono stvarstva” je v marsičem proti živalim pravi nebogljenček.

In tudi najboljši človeški športniki bi na “vseživalskih olimpijskih igrah” v nekaterih, tudi paradnih športih ostajali sklonjenih glav. Ne pa v vseh …

Tek

Človeško telo je prilagojeno za tek, vedo povedati kineziologi, ki preučujejo človeško gibanje, pa vendar vsaj v sprintu človek proti mnogim živalim “nima kaj pokazati”. Trenutni lastnik svetovnih rekordov v teku na 100 in 200 metrov, legendarni Jamajčan Ussain Bolt, se kljub izjemnim rezultatom (za človeka) verjetno na olimpijske igre ne bi niti kvalificiral. Za prva tri mesta pa bi se verjetno morali pomeriti gepardi – najhitrejše kopenske živali. Gepardi lahko dosežejo hitrosti od 97 do 113 kilometrov na uro, kar pomeni, da bi stometrsko razdaljo lahko pretekli v nekaj več kot treh sekundah. Boltov rekord, če ste pozabili, znaša 9,58 sekunde, približno trikrat več.

Če pa bi upoštevali relativno velikost živali in njeno hitrost, pa tudi gepard nima niti “za burek” v primerjavi z južnokalifornijsko pršico, natančneje vrsto Paratarsotomus macropalpis. To skoraj mikroskopsko veliko bitje lahko v sekundi preteče do 322 telesnih dolžin. Če pogledamo to v perspektivi: če bi človek lahko tekel s hitrostjo, ki je sorazmerna z velikostjo njegovega telesa, bi bilo to enakovredno teku s približno 2.092 kilometrov na uro! Gepard na primer, v sekundi lahko preteče “le” okoli 16 telesnih dolžin.

Tudi na srednjih progah se človek v primerjavi z živalmi ne bi kaj prida izkazal. Čeprav analize za posamezne razdalje, v katerih se na olimpijskih igrah pomerjajo tekači, niso narejene, pa lahko na primer zebre pretečejo tudi do 20 kilometrov s hitrostjo, večjo od Boltove v rekordnem teku na 100 metrov, piše portal IFL Science in dodaja, da bi bile močni tekmeci zebram na srednjih razdaljah tudi impale – vrsta afriške antilope.

Precej bolje bi se človek odrezal pri teku, kjer vlogo igra vzdržljivost. Večina živali v teku ni najbolj vzdržljivih, posebej ne tiste, ki so dobre v sprintu. Gepard, na primer, lahko sprinta do okoli 500 m, potem pa ne more več in mora počivati. Antropologi danes menijo, da človek v preteklosti največ plena ni ulovil z orodjem, pač pa z izčrpavanjem.

In kot piše spletna stran IFL Science, ni veliko dokazov o tem, da bi katera koli druga vrsta lahko premagala ljudi na olimpijskem maratonu. Morda bi edina resna konkurenca bili konji. Pravzaprav v več krajih po svetu prirejajo “maratone”, v katerih se ljudje merijo s konji. Eden bolj znanih je Llanwrtyd Wells v britanskem Walesu, kjer se na stotine ljudi pomeri z desetinami konj. Večino let so sicer zmagovali konji, vendar tesno. Leta 2004 in 2023 pa je zmagal človek. Sicer je tekmovanje krajše od olimpijskega maratona – nekaj več kot 35 kilometrov, kar še poveča verjetnost, da bi človek na 42 kilometrih, kolikor znaša olimpijski maraton, bil zmagovalec.

Plavanje

Voda ni naravni človekov naravni element, zato bi pričakovali, da v plavalnih tekmovanjih ljudje ne bi imeli nobene možnosti, vendar bi vseeno verjetno dobili kakšno medaljo.

Navsezadnje se verjetno nobena žival ne bi mogla kvalificirati v kravlu ali metuljčku. Morda bi se le za tekme v prsnem stilu lahko kvalificirale žabe, vendar bi jih ljudje verjetno premagali na 100 metrov, tudi če bi prenesle klor v vodi. Tjulnji včasih radi plavajo na način, ki je videti kot naše hrbtno plavanje, in če bi sodniki presodili, da so njihovi gibi primerni, bi nas zagotovo premagali.

Pri prostem slogu se človek ne more niti približno primerjati z vrsto vodnih živali, vendar bi te verjetno imele težave s čakanjem na strel iz pištole na štartnem bloku. Človeku bi tako še najlažje pariral rumenonogi pingvin, ki bi bil tudi zmagovalec, saj lahko plava s hitrostjo do 35 kilometrov na uro. Najhitrejši človeški sprinter-plavalec, Brazilec César Cielo, je med plavanjem svetovnega rekorda na 100 metrov prosto leta 2009, kjer je dosegel čas 46,91 sekunde, dosegel hitrost okoli 8,6 kilometra na uro. To je največja kdajkoli izmerjena hitrost človeškega plavalca – njegova povprečna hitrost je sicer znašala okoli 7,6 kilometra na uro.

Atletski skoki

Ljudje ne bi imeli možnosti niti pri skoku v daljino niti pri skoku v višino.

Pri obeh bi se finalni boji verjetno odvijali med kenguruji in impalami. Oba lahko skočita tri metre visoko in deset metrov daleč brez zaleta. Štrene pa bi jima lahko močno mešal skalni valabi, vrsta vrečarja iz Avstralije, ki je videti kot majhen kenguru. Dr. David Taggart, avstralski strokovnjak za vrečarje, je za IFL Science povedal, da je videl skalnega valabija, ki je skočil deset metrov daleč, in enega, ki je skočil devet čevljev (2,47 metra) visoko – brez zaleta.

Če pa bi pogledali na skoke z zornega kota, kolikokrat lahko živali preskočijo (navzgor ali v daljavo) svojo dolžino, bi bila v skoku v višino absolutni zmagovalec bolha. Ta drobcena in nadležna žuželka lahko skoči v višino do 350-kratne dolžine svojega telesa, kar je skoraj neverjeten podvig. Nosilec svetovnega rekorda, 245 centimetrov, Kubanec Javier Sotomayor, je visok 193 centimetrov. To pomeni, da bi moral, če bi se hotel primerjati z bolho, skočiti približno 700 metrov visoko – brez zaleta, seveda.

Tudi pri skoku v dolžino bi medalje v relativni primerjavi ostale v žuželčjih rokah … no, nogah. Nobene konkurence namreč nima drobna žuželka iz družine slinaric, sorodnic škržatov. Posamezne vrste slinaric lahko preskočijo do 20-kratnik svoje telesne dolžine. 188 centimetrov visoki nosilec svetovnega rekorda Mike Powell, ki je leta 1991 skočil 8,95 metra, bi tako moral preskočiti kar 37,6 metra, če bi hotel biti enakovreden drobni žuželki.

Zaradi specifičnosti tehnike troskoka in skoka s palico bi kolajne v teh športih zelo verjetno osvojili samo ljudje. Morda bi živalski lobi lahko dosegel spremembe pri pravilih za troskok. Če bi popustili, ljudje tudi pri tem ne bi imeli nobene možnosti že v kvalifikacijah za olimpijske igre.

Plezanje

Čeprav je naša Janja Garnbret hitra in spretna in ji v veščini plezanja pravzaprav ni para, pa bi na tekmah premoč zagotovo morala priznati številnim drevesnim vrstam naših bližnjih in daljnih sorodnikov.

Orangutani in šimpanzi bi zagotovo bili boljši v balvanih, prav tako tudi mnoge druge male opice. V spretnostnem in hitrostnem plezanju pa bi nas reševala uporaba vrvi, ki je živali ne uporabljajo.

Dvigovanje uteži

Ljudje fizično nismo močni, zato je malo verjetno, da bi lahko zmagali v katerem koli olimpijskem tekmovanju z utežmi. Absolutni zmagovalec v moški in ženski kategoriji bi bil afriški slon, ki lahko dvigne do 9 ton težko breme.

Relativno gledano pa bi zlato medaljo lahko dobil hrošč nosorožec, ki lahko dvigne tisočkratnik svoje teže. Tudi mravlja, ki lahko dvigne stokratnik svoje telesne teže, bi se verjetno uvrstila na stopničke.

Kje pa ljudje ne bi imeli nobene konkurence?

Zagotovo bi predstavniki človeške vrste imeli zagotovljene stopničke v ekipnih in borilnih športih, kjer bi živali omejevala stroga pravila. Podobno tudi v športih, kjer se uporabljajo orodja (recimo met kladiva, kopja, skok s palico …) pa tudi v estetskih športih, kot je sinhrono plavanje ali gimnastika. Tudi pri streljanju s puško ali lokom bi bili nesporni zmagovalci. Navsezadnje puške ali loka ne zna uporabljati nobena druga živalska vrsta. Na našo srečo …

Med letos ponujenimi 329-imi zlatimi medaljami jih je tako več kot 200 takih, za katere ljudem ne bi bilo treba skrbeti, še piše IFL Science.