Kako čustveno inteligentni ste?

Profimedia

Se pogosto sprašujete o svojih čustvih? Vam je mar za čustva drugih?

Empatija, samozavedanje, samorefleksija in podobne lastnosti so komponente čustvene inteligence. Čustveno inteligentni ljudje naj bi se lažje povezovali z drugimi in imeli bolj prijazne odnose ter bili nasploh bolj zadovoljni v življenju. A čustveno inteligenco lahko okrepimo. Strokovnjaki pravijo, da se vse začne s prepoznavanjem in izražanjem svojih čustev.

Kako lahko okrepimo čustveno inteligenco že danes?

Vsak dan se sprašujte o svojih čustvih

Nekateri ljudje ne namenjajo posebne pozornosti čustvom. Ne sprašujejo se o svojih čustvih niti o čustvih drugih. Pa vendar strokovnjaki pravijo, da naj bi bil eden izmed znakov višje čustvene inteligence prav ta, da smo pozorni na svoja čustva in čustvene odzive, ki jih lahko sprožimo pri drugem človeku. Samozavedanje in empatija naj bi bili glavni značilnosti, ki usmerjata čustveno inteligentne posameznike.

Izrazite, kaj čutite

Čustveno inteligentni ljudje naj bi želeli razumeti svoja čustva ne glede na to, kako kompleksna so. Raziskovali naj bi radi čustvene globine in želeli dognati, kaj čutijo in zakaj. Vedno naj bi strmeli k temu, da prisluhnejo tudi čustvom drugega človeka in ga razumejo. Strokovnjaki za medosebne odnose za krepitev čustvene inteligence predlagajo redno pisanje dnevnika, v katerega zapišemo, kakšna čustva smo prepoznali pri sebi, jih raziskujemo in si zapisujemo vse o tem, kaj čutimo in doživljamo.

Trudite se biti empatični

Empatija je sposobnost vživljanja, prepoznavanja in razumevanja čustev in misli druge osebe. Razširjenja naj bi bila med čustveno inteligentnimi ljudmi. Empatična oseba je zmožna v polnosti razumeti in zaznati zorni kot druge osebe. Razvijanje empatije pa naj bi bilo ključno za ljubeče in sočutne odnose.

Vprašajte se ”kaj” in ne ”zakaj”

S samorefleksijo lahko precej povečamo svojo čustveno inteligenco. A biti moramo zares iskreni in odkriti do sebe. Pri raziskovanju čustev in samorefleksije naj bi nam največ odgovorov ponudilo vprašanje ”kaj se nam dogaja”, medtem ko se številni sprašujejo ”zakaj se mi to dogaja” – vprašanje npr. ”zakaj sem žalosten” nas ne bo pripeljalo daleč pri odkrivanju in prepoznavanju svojih čustev. Več jasnosti naj bi dobili s samoizpraševanjem ”kaj se je zgodilo, da sem postal žalosten” oz. ”kakšne situacije v meni sprožijo žalost”. S tovrstnim samoizpraševanjem lahko najdemo tudi skupni imenovalec – podobne situacije, ki v nas sprožijo žalost, in seveda to spremenimo.

In še zanimivost …

Psihološka študija, ki so jo objavili v publikaciji Harvard poslovne šole, je pokazala, da večina ljudi sebe dojema kot osebo z visokim samozavedanjem, pa vendar je le peščica posameznikov (manj kot 15 odstotkov) zadovoljila psihološki kriterij osebe z visokim samozavedanjem.

VIR: www.psychologytoday.com