Menu Item
Lažna dedinja Anna Sorokin je leta 2017 razburila newyorško visoko družbo in javnost. Zaradi goljufij bank, neplačanih računov, izposojenega denarja in drugih prevar, ki so na koncu znašale skoraj četrt milijona evrov, je bila leta 2019 obsojena na zaporno kazen in lani februarja izpuščena. Kako ji je uspelo za nos potegniti newyorško elito?
Na platformo za pretočne vsebine Netflix prihaja zgodba prevarantke Anne Sorokin (rojene Delvey), ki je s svojimi nečednimi dejanji pred leti šokirala ves svet. Drama z naslovom Inventing Anna temelji na vsebini prispevka novinarke Jessice Pressler, objavljenega leta 2018 v reviji New York Magazine. Članek je podrobno razgalil razsežnosti njenih prevar in goljufij, v katere so bile vpletene banke, hoteli, restavracije, pa tudi predstavniki visoke družbe in njeni prijatelji.
Serija, ki jo je ustvarila Shonda Rhimes, bo na Netflixu na voljo od petka dalje. Sorokin, ki zaradi neveljavnega vizuma čaka na deportacijo, je v odprtem pismu, ki ga je objavil Insider, sporočila, da si serije ne bo ogledala.
Kdo je Ana Sorokin – Delvey?
Ko je Anna Sorokin februarja lani zapustila zapor, je v intervjuju za ameriški ABC izjavila, da ni prevarantka. A njena dejanja odsevajo povsem drugačno sliko, obarvano z lažmi in kriminalno preteklostjo. Sorokin je v ZDA prispela z zgodbo, da je bogata nemška dedinja, ki ima na računu več kot 60 milijonov evrov. A njeni začetki so veliko bolj skromni. Rojena je bila leta 1991 v ruskem mestecu Domodedovo v bližini Moskve. Leta 2007 se je z družino preselila v Nemčijo. Kot ambiciozna mladenka se je po končani šoli preselila v Pariz, od koder jo je služba v modnem svetu leta 2013 pripeljala v New York.
Vsem, ki jih je spoznala, se je začela predstavljati kot bogata Nemka z bolj aristokratsko zvenečim priimkom Delvey. Lažno identiteto je skrbno ohranjala z izmišljenimi podrobnostmi iz zasebnega življenja in objavami na družbenih omrežjih, kjer je bila vedno odeta v draga oblačila. Njena podoba in zgodbe so bile tako prepričljive, da ji je uspelo pretentati slehernega posameznika, ki ji je prekrižal pot. Čeprav denarja za to ni imela, je živela razkošno življenje.
Z lažno identiteto evropske dedinje je dobila dostop do visoke družbe, se sukala v krogu bogatih in slavnih, s spretnostjo pa si je zagotovila tudi vstop v ekskluzivne klube, zabave in družbene dogodke, ki jih je prirejala newyorška družbena smetana. Živela je v razkošnih hotelih, potovala je v eksotična letovišča, nakupovala drage modne znamke in jedla v pregrešno dragih restavracijah. Če denarja ni imela, se življenju na visoki nogi ni odrekla, temveč storitev enostavno ni plačala ali pa si je denar izposojala od znancev. Po pričevanjih tistih, ki so jo spoznali, je Sorokin svojo premožno podobo ohranjala tudi tako, da je dajala visoke napitnine in bila radodarna z darili.
V New Yorku je načrtovala velikopotezno odprtje ekskluzivnega umetniškega kluba, ki bi nosil njeno ime Anna Delvey Foundation (ADF). Čeprav je svoje načrte predstavila eliti in potencialnim sponzorjem, je njena ideja večinoma naletela na gluha ušesa. Sorokin je bila zato prisiljena poiskati druge načine financiranja. S ponarejenimi bančnimi izpiski, v katerih je prikazovala podatke, da ima na računu neke švicarske banke 60 milijonov evrov, je leta 2016 zaprosila za bančno posojilo v višini več kot 19 milijonov evrov. Vendar neuspešno. Ker ni imela rednih finančnih prilivov, so prošnjo na banki zavrnili. Zaradi ugotovljenih neskladij z dokumentacijo in priloženimi vlogami, je prošnjo za posojilo pozneje raje umaknila.
Njena tarča pa niso bile samo banke, temveč tudi bogati posamezniki. Sorokinim zgodbicam o tem, kako je bogata dedinja, je med drugim nasedel tudi kitajski zbiratelj Michael Xufu Huang, ki ga je leta 2015 spoznala na eni izmed eminentnih zabav. S Huangom sta se dogovorila, da se bosta udeležila Beneškega bienala. Sorokin ga je pri tem prosila, če ji lahko plača letalski prevoz in hotel z obljubo, da mu bo denar vrnila.
Po vrnitvi v New York pa se je ‘bogata dedinja’ vedla, kot da je na obljubo popolnoma pozabila. Da je Sorokin prevarantka, je Kitajec uvidel šele po prejetem klicu od ene izmed restavracij, v kateri je imela Sorokin zabavo in ni poravnala računa. Kitajec je od nekdanje znanke zahteval povračilo denarja, ki mu ga je Sorokin sicer vrnila, a je plačilo opravila z neznanega bančnega računa.
Za zapahi preživela dve leti
Huang pa ni edini, ki se je nevede zapletel v njeno mrežo laži. Po poročanju tujih medijev je za ohranjanje življenjskega stila za denar prosila tudi bližnje prijatelje, ki so ji plačevali nastanitve v hotelih in luksuznih letoviščih, letalske vozovnice, pa tudi drage obroke v razkošnih restavracijah. Zaradi bančnih goljufij, ponarejenih čekov in neplačanih računov v newyorških hotelih, je prišla pod drobnogled tamkajšnje policije in tožilstva.
Aprila leta 2019 so jo spoznali krivo osmih točk obtožnice, med drugim za kaznivo dejanje velike tatvine, poskusa velike tatvine in krajo storitev. Sodišče ji je prav tako naložilo plačilo globe v višini skoraj 21 tisoč evrov in povrnitev dolga v višini več kot 173 tisoč evrov. Sorokin, ki jo je sodišče obsodilo na zaporno kazen od 4 do 12 let, je bila iz zapora zaradi lepega vedenja izpuščena februarja lani.
Takoj po vrnitvi v ‘normalno življenje’ je sedla pred kamere in podala prvi intervju, v katerem je dejala, da ni nikoli zatrjevala, da je bogata dedinja. “Moji nameni niso bili nikoli goljufive narave in mislim, da je to edino, kar zares šteje,” je poudarila.
Sorokin je pravice za upodobitev svoje zgodbe prodala Netflixu, zanje je prejela skoraj 280 tisoč evrov. Večino denarja je morala Sorokin nameniti poplačilu dolgov, saj zakoni v zvezni državi New York nekdanjim kriminalcem ne dovoljujejo finančnih koristi od svojih zločinov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!