Menu Item
Ob gledanju posnetkov kar pozabiš na grozote, ki so se tisti čas dogajale v Evropi, in na to, da so na njih ljudje, ki so bili zanje krivi.
Če bi ljudi vprašali, kdo je Lutz Becker, bi večina samo skomignila z rameni.
Vendar je v Nemčiji rojeni Američan zaslužen za to, da je svet dobil enkratno pričevanje o zakulisju enega najbolj zločinskih sistemov v zgodovini, nacistične Nemčije. Becker je življenje posvetil filmu in umetnosti, vendar je tudi pripadnik “streznjene generacije” Nemcev, ki se je po drugi svetovni vojni morala soočiti z resnico o tretjem rajhu. In to “streznjenje in razočaranje” je zaznamovalo njegovo življenje, čeprav je bil rojen šele leta 1941 in je bil ob koncu nacizma star le pet let.
Sredi 60. let preteklega stoletja, ko se je že začel ukvarjati s filmom in umetnostjo, je dobil priložnost za študij v tujini. Izbral je London. In tam je brskajoč po nekem arhivu naletel na fotografijo Eve Braun, spremljevalke in žene nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja, na kateri je pozirala s filmsko kamero v rokah.
“Lovec na nacistične posnetke” odkrije zaklad
Becker je namreč že v Nemčiji slišal govorice, da je Eva Braun imela kamero, s katero je snemala svoje in Hitlerjevo življenje, vendar nihče ni vedel, ali je to res, ali ti posnetki še obstajajo in kje so?
V zadnjih mesecih in tednih vojne je bilo namreč uničenega, a tudi zaplenjenega ogromno materiala. Ta je nerazporejen čakal po številnih depojih zaveznikov, ki so okupirali poraženo Nemčijo. “V tistih časih ni bilo velikega zanimanja za film kot zgodovinski dokaz. Večina zgodovinarjev je menila, da so časopisi kot pričevanje pomembnejši od filma. Toda jaz sem imel zelo močno potrebo po razjasnitvi lastne preteklosti,” je povedal v intervjuju za britanski The Guardian. Tako si je ogledal vse, kar bi mu lahko pomagalo razvozlati uganko nacizma, in med sodobniki je postal znan kot “lovec na nacistične posnetke”.
Leta 1971 ga je pot pripeljala v ZDA, kjer sta se nanj obrnila filmska producenta, ki sta ga prosila za sodelovanje pri dokumentarcu o nacistični Nemčiji. S tem so se Beckerju odprla vrata (tudi finančna) do arhivov, v katerih bi lahko bili skriti domnevni posnetki Eve Braun.
Leta 1971 je tako izvedel za stari letalski hangar, v katerem je ameriški nacionalni arhiv hranil 16-milimetrske filme. Tako se je spomladi 1972 odpeljal iz Washingtona do tega hangarja in začel brskati po zarjavelem in zavrženem kupu starih filmskih kolutov. Sprva se mu je iskanje zdelo brezplodno, saj je bila večina materiala japonskega izvora. Nato pa je opazil tudi niz pločevinastih škatel z nemškimi nalepkami. Odprl je eno in izvlekel nekaj filma ter si ga pridržal pred svetlobo. Presenetilo ga je, da je bil film barven, še bolj pa je bil presenečen, ko je na njem opazil podobe Adolfa Hitlerja z več visokimi nacisti, ki so se sproščali na soncu na terasi Hitlerjeve poletne rezidence Obersalzberg na Bavarskem. To so bili zares domači posnetki Eve Braun. Legenda je postala resničnost.
“Banalnost zla”
Zdaj vemo, da je Hitler svoji takratni ljubici Evi Braun za rojstni dan leta 1936 kupil 8-milimetrsko filmsko kamero.
Od takrat je Braun z njo velikokrat ujela trenutke iz svojega vsakdanjega življenja, med drugim svoje akrobacije ob jezeru, nabiranje cvetja in sončenje s prijatelji, pa tudi posnetke svojega ljubimca, nacističnega voditelja in njegovih strankarskih kolegov in prijateljev v sproščenih trenutkih.
Njeni domači posnetki, večinoma posneti v Hitlerjevi rezidenci v bavarskih Alpah, so naivno nedolžni, piše Guardian. Tako lahko vidimo Hitlerja in njegove privržence, kako se sproščajo na terasi, pijejo kavo in jemljejo pecivo, se šalijo in pozirajo pred kamero. Hitler se pogovarja z otroki svojih sodelavcev ali pa boža svojega psa Blondija.
Posnetki Eve Braun so večinoma iz časov, ko je bil nacistični režim na vrhuncu, od leta 1936 do poletja 1941, ko je Nemčija napadla takratno Sovjetsko zvezo.
Takrat so mnogi menili, da bo Nemčija zmagala v vojni. Toda ko je Sovjetska zveza ostala neporažena in se borila nazaj in ko so decembra 1941 v vojno vstopile še ZDA, je bil tretji rajh obsojen na propad. Eva Braun pa je prenehala snemati.
Posnetki Eve Braun so dostopni tudi na spletu in skoraj vedno se pod njimi pojavljajo komentarji, v katerih uporabniki izražajo svoje začudenje, da je “prijazni gospod s klobukom, ki boža psa ali se smeji”, v resnici Adolf Hitler.
Podoba nacističnega voditelja na teh posnetkih namreč ni podoba, ki jo je o njem in nacističnih voditeljih predstavljala nacistična propaganda, pač pa podoba, ki je tudi sam ni želel predstaviti javnosti.
Navsezadnje je bila njegova zveza z Evo Braun skrivnost za večino nemških državljanov in so zanjo izvedeli šele na koncu, ko sta maja 1945 naredila samomor v bunkerju v porušenem Berlinu.
Nemško-ameriška zgodovinarka in filozofinja Hannah Arendt je posnetke Eve Braun označila za “banalnost zla”. Kot piše Guardian, je danes, več 80 let po tem, ko je Hitler postal kancler, Eva Braun za mnoge še vedno simbol nordijske preprostosti in hkrati tragična figura, ki s svojo običajnostjo omogoča vpogled v to banalnost. Je deklica iz pravljice, ki nas popelje v gozdno grozo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje