Menu Item
Še preden je rajnka Jugoslavija svojega edinega dosmrtnega predsednika ovekovečila na bankovcu, je to storila neka afriška država.
Tik preden se je v nekdanji Jugoslaviji razbohotila inflacija, so se pri tedanji Narodni banki leta 1985 odločili, da bodo na bankovcu s takrat najvišjo nominalno vrednostjo (5.000 dinarjev) upodobili jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita. Ta je bil takrat že 5 let mrtev. Kot poroča N1 Zagreb, pa je nenavadno to, da Jugoslavija v resnici ni bila prva država, ki je na svoje bankovce umestila podobo Tita, temveč je bila to afriška država, Republika Gvineja.
Ta država je namreč leta 1971 uvedla novo valuto in jo poimenovala sili. Leta 1980 (v letu, ko je Josip Broz umrl), pa se je tamkajšnja centralna banka odločila, da bo jugoslovanski predsednik krasil podobo najvrednejšega bankovca za 500 silijev. Gvinejski bankovec je bil dan v obtok 16. aprila 1981, vendar ni zdržal dolgo. Umaknili so ga že štiri leta kasneje, ko so ponovno uvedli valuto gvinejski frank. Prav v letu, ko je Tita na bankovec postavila SFRJ. Ni znano, kdo je bil avtor Titove podobe na gvinejskem bankovcu. Ta je bil v pretežno rjavi barvi, njegov zaščitni element pa sta bila poseben papir in vodni žig. Titova podoba v obleki je bila na sprednji levi strani bankovca, desno od njegove podobe pa je bilo zapisano ime nominalne vrednosti v francoščini ‘petsto sil’ in datum 1. marec 1960. Na spodnji strani bankovca sta bila še podpisa finančnega ministra Ismaela Toureja in guvernerja centralne banke Lamina Condeja. Na zadnji strani je upodobljena Ljudska palača v gvinejski prestolnici Conakry.
Bankovec sam po sebi ni nič posebnega, je pa zanimiv z zgodovinskega vidika, saj prikazuje nekdanjega predsednika Jugoslavije. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kako in zakaj se je Tito znašel na bankovcu afriške države. Podobe na bankovcih običajno namreč krasijo ljudje, ki so za državo pomembni in so z njo neposredno povezani, zato je toliko bolj nenavadno, da je gvinejski bankovec krasil tuj voditelj. Še bolj nenavadno pa je, da je afriška država, ki se je šele leta 1958 osvobodila kolonialne oblasti, le 23 let pozneje na svoj bankovec postavila Evropejca.
A obstaja razlaga. Tema serije bankovcev, med njimi tudi tega s podobo Tita, je bila antikolonializem in antiimperializem. Tito je bil na bankovec umeščen v času, ko je bila Gvinejska republika del gibanja neuvrščenih in je bil eden glavnih voditeljev tega gibanja. Prav tako je bil nekdanji jugoslovanski predsednik zaradi svoje politike neuvrščenosti, antiimperializma in antikolonializma priljubljen v številnih afriških državah. V zunanji politiki se je zavzemal za neodvisnost afriških držav in mnoge od njih aktivno podpiral na politični, gospodarski in vojaški ravni.
Še zanimivost: Gvinejski bankovec s Titovo podobo je moč kupiti tudi na spletu. Cene na se gibljejo od 1 do 25 evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!