Menu Item
Alergijski rinitis oziroma seneni nahod pomeni preobčutljivost na snovi, ki so naravno prisotne v našem okolju in so neškodljive za ljudi, ki niso alergični. Najpogostejše so prah, pršice ali cvetni prah trav, dreves in plevela.
Vse več ljudi ima težave z alergijskim rinitisom ozroma senenim nahodom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za njim trpi od 10 do 25 odstotkov svetovnega prebivalstva. Zaradi velike onesnaženosti zraka in povečanega segrevanja čez 50 let naj bi se ta delež povečal na približno 40 odstotkov.
Ivan Baljošević, beograjski specialist otorinolaringologije, je za N1 Beograd pojasnil, da so simptomi alergijskega rinitisa številni. “80 odstotkov bolnikov ima zamašen nos in voden izcedek. 60 odstotkov jih srbi v predelu nosu in oči. Zaradi vseh teh simptomov ima približno 50 odstotkov bolnikov glavobole, muči jih nespečnost in čutijo utrujenost,” pravi.
Začetni znaki alergije so pogosto podobni prehladu, zato jih včasih napačno zdravimo z antibiotiki. “Razlika je, da pri alergijskem rinitisu ni akutnih stanj, kot so povišana telesna temperatura, slabo počutje in izguba apetita,” dodaja dr. Baljošević.
Zakaj ima vedno več ljudi težave z alergijami?
Dednost je glavni dejavnik tveganja za alergijski rinitis. Razvoj se poveča na 50 odstotkov, če ima alergije razvite eden od staršev, in na 72 odstotkov, če jih imata oba, pravi Baljošević.
“Drugi dejavniki tveganja, povezani z nastankom alergijskega rinitisa, so višji socialno-ekonomski položaj, večja onesnaženost okolja, otroci, rojeni spomladi in poleti (v sezoni cvetnega prahu), prvorojenci, kasnejši vstop v vrtec, kajenje matere v prvem letu otrokovega življenja, izpostavljenost alergenom v zaprtem prostoru, kot so živalska dlaka, pršice in prah, višja raven IgE v serumu (> 100 IE/ml pred šestim letom starosti), prisotnost pozitivnega znaka alergenov na koži in zgodnje uvajanje umetne otroške hrane,” poudarja specialist otorinolaringologije.
Razvoj alergijskih bolezni se začne s spremembami na koži, t. i. alergijskim dermatitisom, ki se pojavi v starosti od štirih mesecev do enega leta. Kaže se z rdečico, srbenjem in hrapavostjo kože na licih, za ušesi, v pregibih komolcev, na dlaneh, kolenih ali stopalih.
“Alergije na hrano se pojavijo v drugem letu življenja. Najpogosteje gre za preobčutljivost na mleko, jajca ali kakšne druge prehranske alergene. Alergijski rinitis se začne po drugem letu življenja. Največkrat se pojavi v šolski dobi, tako da bo približno 80 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom prve simptome dobilo v najstniških letih,” pravi Baljošević.
Na vprašanje, ali lahko alergije povzročajo tudi nekatere kemikalije, ki jih najdemo v okolju, odgovarja pritrdilno. “Seveda. Gre večinoma za kozmetične izdelke, ki se uporabljajo vsak dan, npr. šamponi, kreme za telo in obraz ter nekatere vrste detergentov. Največje število ljudi pa je preobčutljivih na mehčalec, ki ga dodamo pri pranju oblačil,” poudarja.
Kako se zdravijo alergije?
Pri zdravljenju alergijskega rinitisa je po njegovih besedah zelo pomembno izogibanje alergenom, na katere je bolnik občutljiv.
“Tako je treba na primer ob občutljivosti na prah iz stanovanja odstraniti debele preproge in zavese, s pohištva pa občasno posesati pršice. Prav tako takšni otroci ne smejo imeti preveč plišastih igrač, niti ne smejo spati z njimi, saj so lahko polne alergenov, kot so prah in pršice, ne glede na to, kako pogosto jih peremo,” pravi dr. Baljošević.
Po njegovih besedah je zdravljenje z zdravili zelo učinkovito in se mu ni treba izogibati. To običajno vključuje jemanje antihistaminikov in lokalnih kortikosteroidov. Posebno pozornost je treba nameniti higieni nosu, kar lahko izvajamo z različnimi fiziološkimi raztopinami, dodaja.
“Najnovejša oblika zdravljenja je imunoterapija, ki vključuje uporabo cepiv ali podjezičnih tablet, ki vsebujejo majhne odmerke alergenov (pelod trav, dreves ali pršic). Uporabljajo se več mesecev v treh letih in povzročijo zmanjšanje simptomov alergije za približno 90 odstotkov.
“Imunoterapija je edina oblika zdravljenja, ki lahko spremeni potek alergijskih bolezni,” za N1 Beograd še pravi dr. Ivan Baljošević.
Avtorica: Lidija Rovčanin/N1
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje