Kako vonj prazničnega drevesca vpliva na naše telo? Dovolj je že pet minut

Vonj po smrečju, ki ga prinaša božično drevesce, pri mnogih ljudeh vzbuja prijetne občutke, veselje in zadovoljstvo. A učinek tega vonja očitno presega prijeten občutek, kaže nedavno objavljena raziskava.

Nova študija kaže, da lahko eterična olja iz smrekovih iglic vplivajo ne le na razpoloženje, temveč tudi na imunske obrambne procese – in da se telo nanje merljivo odzove že po kratkem času.

Ekipa univerzitetne bolnišnice v Regensburgu v Nemčiji je želela ugotoviti, ali vonj sveže posekanega božičnega drevesca sproži kratkotrajne biološke procese.

Zato so izvedli študijo, v kateri so spremljali proizvodnjo dušikovega oksida (NO) v človeškem telesu ob prisotnosti vonja božičnega drevesa. Dušikov oksid namreč igra ključno vlogo pri zgodnjem imunskem odzivu v zgornjih dihalih.

Proizvaja se v nosni sluznici, kjer podpira obrambne mehanizme proti patogenom.

Njegovo koncentracijo je mogoče izmeriti neposredno v izdihanem zraku.

Kako je potekala raziskava?

V študiji je sodelovalo šestnajst zdravih odraslih. Udeleženci so bili stari med 20 in 63 let, vsi pa so delali v zdravstvu.

Poskusi so potekali v zaprtem prostoru, velikem 25 kvadratnih metrov, v katerem je božično drevo stalo približno 24 ur, preden so se začele meritve.

Vsak udeleženec je opravil dve testni fazi. V prvi fazi so pet minut vdihavali vonj drevesa, v drugi pa so enako dolgo mrmrali božične pesmi.

Mrmranje je služilo kot kontrola, saj so prejšnje študije že pokazale, da ima vpliv na sproščanje NO.

Učinek izmerjen pri dveh tretjinah udeležencev

Začetne vrednosti NO so bile v obeh fazah podobne, raziskava pa je pokazala, da so se tako pri vdihovanju vonja smreke kot pri mrmranju povečale.

Kot so zapisali raziskovalci v svojem poročilu, so razlike statistično gledano ostale tik pod statistično značilnostjo, a je ključno to, da se je "opazno odzvalo" mnogo sodelujočih.

Povečane ravni NO v izdihanem zraku so ugotovili pri 44 odstotkih tistih, ki so vdihovali zrak, in pri 43 odstotkih tistih, ki so mrmrali božične pesmi.

69 odstotkov jih je imelo koristi od vsaj ene od obeh metod, pri le 25 odstotkih pa reakcije niso izmerili.

To pomeni, da se je več kot dve tretjini odzvalo na vsaj enega od dražljajev.

Različne reakcije na vonj in mrmranje

Nekateri udeleženci so se odzvali le na vonj, drugi le na mrmranje. Spet drugi niso pokazali nobenih sprememb. Jasnega vzorca ni bilo mogoče ugotoviti.

Tudi jasnih vplivov starosti, spola ali kajenja ni.

Vodja študije, profesor Thomas Loew pravi, da je treba rezultate ocenjevati previdno.

"Akutno povečanje nosnega dušikovega oksida je mogoče opaziti pri več kot dveh tretjinah udeležencev in ga je mogoče razlagati kot fizično podporo imunskemu sistemu," pa je povedal za glasilo klinike, ki je o raziskavi poročalo.

Poleg tega je ekipa zabeležila subjektivni občutek sproščenosti udeležencev. Več kot polovica udeležencev se je po testih počutila bolj sproščeno. Vendar pa raziskovalci niso ugotovili nobene povezave med sproščenostjo in povečanjem NO. Zato učinka ni mogoče pojasniti zgolj z dobrim razpoloženjem.

Starodavni običaji imajo morda osnovo v biologiji

Študija, objavljena v reviji za alternativno in komplementarno medicino, se osredotoča tudi na kulturne običaje.

Zimzelena drevesa v zaprtih prostorih, sveče in skupno petje že stoletja spremljajo zimo.

Loew v tem vidi več kot le tradicijo. Pravi: "Obstajajo znaki, da je za temi običaji več kot le religija ali psihologija – morda gre za obliko biološke izkušnje."

Vonj božičnega drevesca vsebuje eterična olja iz njegovih iglic. Ta vstopijo v zrak, ki ga dihamo, in pridejo v stik s sluznicami, ki so odgovorne za prvo obrambno linijo.

Mrmranje pa z vibracijami deluje v sinusih. Oba dražljaja delujeta na istem mestu, vendar na različne načine.

Ti dve poti vodita do kratkih, a jasno merljivih reakcij v telesu.

Kako močni so takšni dražljaji v vsakdanjem življenju in kateri dejavniki vplivajo na reakcijo, ostaja vprašanje za nadaljnje raziskave.

Indikacija fizičnega učinka pa je dovolj jasna, da znane rituale lahko obravnavamo v novi luči, piše portal SmartUp News, ki prav tako poroča o raziskavi.