Menu Item
Nekateri ljudje so prepričani, da oblika stopala razkriva, kdo so bili vaši predniki, morda pa tudi osebnost in druge telesne značilnosti.
Čeprav smo si ljudje v grobem podobni, se razlikujemo v malenkostih. Barvo las, oči ali ten kože opazimo takoj, različnost v obliki stopal, natančneje v razmerjih dolžine nožnih prstov, pa je manj opazna.
Obstajajo štirje glavni tipi stopal: egipčansko, grško, rimsko, nemško (germansko) in keltsko. Zaradi takega poimenovanja se je razvil mit, da oblika vaših stopal razkriva vaš izvor, celo osebnost ali druge telesne in duševne značilnosti. Pa je to res?
Kratek in pravilen odgovor je: ne. Stopala ne razkrivajo vašega izvora ali duševnih in telesnih značilnosti. Znanstvenih dokazov o tem ni. Je pa res, da oblika stopala lahko vpliva na izbiro primerne obutve, na način gibanja in pomeni tveganje za določene poškodbe.
Tako ni res, da oblika stopala kaže, po katerem delu sveta so hodili vaši predniki. Navsezadnje, poimenovanje oblike stopal je zelo evropocentrično, z izjemo egipčanskega stopala. Če bi to res veljalo, bi morali verjetno poznati tudi kitajsko ali recimo afriško, majevsko ali morda eskimsko stopalo? In – zakaj ne – tudi slovansko ali celo slovensko stopalo. Pa jih ne.
Imena za tri od petih oblik stopal izvirajo iz zgodovine umetnosti, piše večina spletnih strani, ki se ukvarjajo s tem. Nekatere oblike stopal se namreč pojavljajo na slikarskih in kiparskih upodobitvah iz antičnega sveta in so dobile ime po deželah, kjer so te umetnine nastale (Egipt, Grčija in Rim). Poimenovanje za germansko in keltsko stopalo pa naj bi izhajalo iz mere za dolžino, saj so ta del telesa germanska in keltska plemena uporabljala kot eno od dolžinskih enot. Še danes tako razdalje v ameriškem in starem britanskem (imperialnem) sistemu izražajo s “foot/feet”, kar pri nas prevajamo kot “čevelj/čevlji”, čeprav besedi v resnici pomenita “stopalo/stopala”.
V spodnjem videoposnetku lahko vidite pet osnovnih oblik stopal (od leve proti desni ter od zgoraj navzdol): egipčansko, rimsko, grško, germansko/nemško in keltsko.
Pa si poglejmo vsako od njih.
Egipčansko stopalo
Egipčansko stopalo je oblika stopala, pri kateri so prsti na nogah lepo razporejeni po dolžini. Najdaljši je palec, sledi kazalec in tako dalje do najmanjšega mezinca. Pogosto so ozka. To obliko stopala, ki je dobilo ime po upodobitvah stopal v umetnosti starega Egipta, naj bi imelo kar 70 odstotkov ljudi.
Zanimivo je, da so znanstveniki, ki preučujejo egipčanske mumije, odkrili, da so nekateri Egipčani na nožnih palcih nosili posebne ortoze (ortopedske pripomočke), ki so v skladu z njihovimi lepotnimi standardi ustvarjale iluzijo daljšega in vitkejšega stopala.
Egipčansko stopalo velja za najbolj funkcionalno od vseh tipov stopal. Težave lahko povzroča edino baletkam pri izvajanju plesa na konicah prstov (“pointe” in “demi-pointe”), saj se teža telesa ne more enakomerno porazdeliti med več prstov.
Tej obliki stopala je prilagojena tudi večina obuval, zato imajo ljudje z egipčanskim stopalom še najmanj težav pri izbiri.
Rimsko stopalo
Dokaj razširjeno naj bi bilo tudi rimsko stopalo, pri katerem so prvi trije prsti enako dolgi, četrti in peti prst pa sta malce krajša, z mezincem, ki je še krajši od prstanca. Zaradi izstopajočih treh dominantnih prstov je rimsko stopalo videti širše, kot je v resnici.
Prednost rimskega stopala je v tem, da njegova oblika omogoča učinkovito porazdelitev teže. Morda so zato Rimljani pri širjenju svojega imperija lahko premagovali velike razdalje, vendar o tem lahko le ugibamo, piše portal belenka.com.
Rimsko stopalo lahko omejuje lastnikove možnosti pri izbiri obutve. Najudobnejša so obuvala s prostornim sprednjim delom ali odprti sandali, kakršne so recimo imeli stari Rimljani.
Grško stopalo
Gre za obliko stopala, pri katerem je najdaljši prst drugi po vrsti, nožni kazalec. Ta oblika je bila idealizirana v umetnosti starih Grkov.
Zato to obliko stopala najdemo na mnogih kipih iz grškega obdobja, kot estetski standard pa se je grško stopalo ohranilo tudi v rimskem in renesančnem obdobju ter pozneje v neoklasicističnih delih. Takšen tip stopala ima tudi Kip svobode v New Yorku.
Sicer pa ljudje z grškim stopalom hodijo po vsem svetu in predstavljajo približno od deset do 30 odstotkov posameznikov v različnih populacijah in različnih etničnih skupinah, kažejo študije.
V medicini grško stopalo poznajo tudi kot “Mortonovo stopalo”, imenovano po ameriškem ortopedu Dudleyju Joyu Mortonu, ki ga je prvi opisal v anatomskem in medicinskem smislu.
Tudi ljudje z grškim stopalom imajo lahko težave pri izbiri obutve, ki ni prilagojena daljšemu nožnemu kazalcu, zato lahko med hojo čutijo bolečino. Zanje je priporočljiva koničasta obutev, ki je dovolj široka in ne stiska nožnih prstov. Visoke pete niso priporočljive.
Pogosto se pri ljudeh z grškim stopalom pojavlja poroženela koža na zunanji strani nožnega palca, ki jo je treba redno odstranjevati, saj lahko povzroča bolečine.
Nemško (germansko) stopalo
Izrazita značilnost nemškega stopala je daljši palec na nogi, medtem ko so ostali prsti običajno enako dolgi, včasih je krajši le mezinec.
To daje stopalu obsežen, kvadraten videz, podoben rimskemu stopalu. Zato imajo nekateri nemško stopalo za podvrsto rimskega stopala.
Tudi izbira obuval za nemško stopalo je podobna kot za rimsko, torej čevlji s prostornim sprednjim delom ali odprti sandali.
Keltsko stopalo
Keltski tip stopala je mešanica grškega in nemškega. Zanj je značilno, da prevladuje drugi prst, ki je včasih precej daljši od palca. Ostali trije prsti so enako dolgi ali razporejeni po velikosti od največjega (sredinca) do najmanjšega (mezinca). Stopalo se zdi masivno.
Kot piše portal belenka.com, keltsko stopalo velja za najbolj zapleten in izjemen tip, čeprav ni najredkejše.
Keltska stopala potrebujejo prostorne ali odprte čevlje. Ta nenavadna oblika ne more ustrezati ozkim čevljem ali tistim s koničastim ali okroglim sprednjim delom. Ustrezni so dovolj široki čevlji, ki ne stiskajo prstov. Dajte prednost udobnosti.
Bolj pomembno kot oblika stopala
Čeprav je oblika stopala pomembna zaradi izbire čevljev, pa je bolj kot na to, h kateri obliki spada, pomembno, da ste pozorni na vrsto svojega stopalnega loka (ploskost stopal) in morebitno nagnjenost k pronaciji ali supinaciji (hoji ali teku po notranjem ali zunanjem robu stopala).
Nepravilna biomehanika stopal namreč lahko privede do bolečin, pa tudi trajnih poškodb, ki ovirajo ali otežujejo hojo.
Če pri hoji opazite kaj nenavadnega ali če čutite stalne bolečine v stopalih, kolenih ali kolkih, se posvetujte z ortopedom ali fizioterapevtom, da ugotovite, ali je vzrok težave morda v ploskosti stopala, njegovi usmerjenosti navznoter oziroma navzven ali neenaki obremenitvi zunanjega in notranjega roba.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje