Menu Item
Bi luknjo skozi središče Zemlje lahko zvrtali? Kako dolgo bi trajalo? Kaj bi se zgodilo, če bi skoznjo pomolili glavo, da bi videli, kaj je tam?
Odgovor na vprašanje v naslovu je odvisen od tega, ali ste privrženec okrogle ali ploščate Zemlje.
Hiter sprehod po internetu pove, da so privrženci ploščate Zemlje pri tem vprašanju razdeljeni, ker jih večina nima odgovora, kako debela naj bi bila ploščata Zemlja in kaj je pod njo.
Temu vprašanju se znajo izogniti tudi s premetenim odgovorom, češ da tega ne vedo niti tisti, ki verjamejo v okroglo Zemljo, saj še nihče še ni prevrtal površine globlje od 12 kilometrov.
Ničkolikokrat dokazano dejstvo pa je, da je naš planet okrogel. Teoretično ga je mogoče na vsaki točki površine prevrtati tako, da gre vrtina skozi njegovo središče in pogledamo ven na drugi strani.
Ti točki na površini imenujemo antipoda. Ime izvira iz stare grščine in je sestavljena iz besed (anti/nasproten) in (podes/stopala), torej tisto, kar je nasproti stopal. Takšno luknjo bi lahko v teoriji zvrtali tudi v Ljubljani.
Bi takšno luknjo res lahko zvrtali?
V resnici je takšno dejanje trenutno nemogoče.
Kot smo omenili, še nihče ni zavrtal v Zemljino površje globlje od 12 kilometrov. Trenutno najgloblja vrtina na polotoku Kola na severozahodu Rusije je z 12.262 metrov najgloblja luknja na svetu, ki jo je naredil človek. Vrtali so jo 19 let.
Povprečen premer našega planeta znaša 12.634 kilometrov. Povprečen zato, ker Zemlja ni popolna krogla. Če računamo, da so za nekaj več kot 12 kilometrov porabili skoraj 20 let, bi z enakim tempom za nekaj več kot 12.600 kilometrov potrebovali približno 21.000 let.
Torej predolgo, da bi preverili, kje pridemo na drugi strani ven. Že zato, ker bi točko antipoda lahko veliko hitreje izračunali (izračun je precej preprost) in do tja prišli peš. No, v resnici bi morali, kot bomo videli, do nje s podmornico.
Drugi razlog, zakaj bi bilo vrtanje takšne luknje dejansko nemogoče, je, da bi morali zavrtati skozi središče našega planeta. Danes vemo, da je površina, na kateri stojimo, samo zgornji sloj zelo tanke plasti, ki plava na zdrizasti in zelo vroči plasti, ki proti notranjosti postaja vse bolj vroča in tekoča.
Temperatura v notranjem jedru Zemlje je približno 5.200 stopinj, tlak pa skoraj 3,6 milijona atmosfer. Takih razmer pa ne preživi nobeno trenutno znano orodje, kaj šele človek.
Recimo, da bi nam vseeno uspelo
Kaj bi se zgodilo, ko bi prišli na drugo stran in pomolili glavo skozi luknjo?
Skoraj zagotovo bi že ob poskusu, če ne že prej, umrli. Razen če bi bili opremljeni s posebno opremo. Antipod Ljubljane namreč leži več kilometrov globoko pod gladino Tihega oceana, na geografski koordinati 165°29’42” zahodne dolžine in 46°3’36” južne širine.
Najbližje kopno, otočje Chatnam, ki pripada Novi Zelandiji, je od te točke oddaljeno okoli 900 kilometrov, pove spletna stran za iskanje antipodov. Arhipelag sestavlja približno 10 otokov v polmeru približno 60 kilometrov, na katerih živi nekaj več kot 700 ljudi, največje naselje pa se imenuje Waitangi.
Položaj antipoda Ljubljane (rdeča oznaka) prikazuje spodnja slika. Antipod je označen z oranžnim znamenjem, z vijoličastim pa Waitangi.
Od Ljubljane je Waitangi oddaljen 19.000 kilometrov, polet do tja iz Ljubljane pa traja 21 ur, še pove spletna stran.
Ker je antipod točno na drugi strani Zemlje, bi morala časovna razlika znašati 12 ur. Vendar ne znaša, ker na Novi Zelandiji, tako kot pri nas, poznajo poletni čas (v času pisanja tega članka se tam poletje počasi končuje), zaradi česar je razlika 13 ur.
Je pa antipod, časovno gledano, pred nami. Ko to pišemo, je pri nas skoraj poldne, v petek, 1. marca, tam pa že skoraj ena zjutraj, dan kasneje, torej v soboto, 2. marca.
Kje je antipod Ljubljane, lahko v praksi preverite na preprost, hiter, poceni in varen način tako, da vzamete globus, ki ga z dolgo tanko palico prebodete pri Ljubljani, pazite, da greste naravnost skozi njegovo središče in ga prebodete še na drugi strani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje