Menu Item
Ameriški študent, ki je leta 1964 podrl rekord v budnosti, še desetletja kasneje čuti posledice.
Ameriška študenta Randy Gardner in Bruce McAllister sta se leta 1964 odločila, da bosta poskušala čim dlje preživeti brez spanca. Izziva sta se lotila v okviru šolskega znanstvenega projekta na univerzi v Stanfordu.
Čeprav sta v poskusu sodelovala oba, je rekord uspelo podreti le takrat 17-letnemu Gardnerju. Buden je ostal neverjetnih 11 dni in 25 minut. To je še danes svetovni rekord.
Bila sva idiota
Njegov kolega McAllister je kasneje za BBC pojasnil, da poskus danes obžaluje. “Bila sva idiota, saj veste, mlada neumneža. Jaz sem se po treh neprespanih dneh zbudil naslonjen na steno, kamor sva delala zapiske,” je povedal.
Poskus sta spremljala mentor, profesor William Dement in medicinski častnik ameriške mornarice John Ross. Učinki manka spanca so se začeli kazati po dveh dneh. Rekorder Gardner je denimo po dveh dneh brez spanja že začel jecljati.
Tretji dan je bilo še huje
Tretji dan budnosti se je stanje še poslabšalo – začele so se kazati zdravstvene težave, med njimi nihanje razpoloženja, pomanjkanje koncentracije, kratkotrajna izguba spomina in halucinacije.
“Lahko bi ga aktivirali z igranjem košarke ali kegljanja ali podobnih stvari. Če bi zaprl oči, pa bi takoj zaspal,” je v zapiskih zabeležil dr. Dement. Kljub težavam je najstnik buden ostal neverjetnih 264,4 ure.
Ko je Gardner le zaspal, je spal 14 ur v kosu. Ko se je zbudil, se ni počutil tako dobro kot običajno. Kljub temu je kmalu ponovno “ujel ritem” spanja, dokler se leta kasneje niso začele kazati težave.
V odrasli dobi ga je začela mučiti nespečnost, ki jo je pripisoval poskusu. “Bil sem grozen za okolje. Vse me je jezilo. To je bila posledica tega, kar sem počel pred 50 leti. Spati je pač treba.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje