Menu Item
Po nekaterih ocenah na Zemlji živi skoraj devet milijonov rastlinskih in živalskih vrst. Samo dober milijon jih je znanih in opisanih. Kje jih je največ?
Ljudje že več sto let skušajo ugotoviti, koliko vrst rastlin in živali obstaja na Zemlji.
V ta namen jih že vsaj od antike razporejajo v sisteme, katalogizirajo in locirajo. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) na Zemlji obstaja približno 8,7 milijona vrst, vendar jih je znanstveno opisanih in katalogiziranih le 1,2 milijona.
Pred digitalno dobo je večina naših informacij o razširjenosti vrst prihajala iz muzejskih zbirk, je za revijo Live Science dejal Vítor Piacentini, ornitolog na zvezni univerzi Mato Grosso v Braziliji. Danes pa k temu prispeva tudi javnost, saj se je v zadnjih 20 letih zgodila “revolucija” v državljanski znanosti. Mnogo znanstvenikov tako uporablja tudi podatke iz javnih virov, da bi ugotovili razširjenost vrst.
V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je znanstvenik Norman Myers skoval izraz “vroča točka biotske raznovrstnosti“. Ta označuje kraje z izjemno velikim številom vrst glede na površino. Trenutno je na Zemlji 36 vročih točk, ena od njih je recimo sredozemski bazen, del katerega je tudi košček Slovenije – slovenska obala z zaledjem, Kras in deli Notranjske ter Goriške. Večina teh točk pa je na celinah, ki jih prečka ekvator in kjer je podnebje toplo in vlažno. Kje so vroče točke biotske raznovrstnosti, kaže spodnja slika.
Pomembne so rastlinske vrste
Največ k številu vrst prispevajo rastline in ne živali. “Rastline so temelj vrst,” je za Live Science povedal Barnabas Daru, strokovnjak za uporabno ekologijo na univerzi Stanford. “Če ima neko področje veliko rastlinskih vrst, drugi organizmi, ki so od teh rastlin odvisni, lažje obogatijo območje še s svojo raznolikostjo in številom vrst.”
Čeprav lahko rastline živijo v najrazličnejših pogojih, večina uspeva na toplih in vlažnih mestih. Vlažnost in toplota namreč delujeta skupaj in ustvarjata pogoje za rast rastlin. Hkrati so topla in vlažna mesta ugodna za življenje žuželk, ki ne morejo uravnavati svoje telesne temperature, poleg tega pa številne rastline oprašujejo. “Več žuželk v tropih pomeni več opraševanja za rastline in več hrane za lačne plenilce,” je dejal Daru.
Vendar samo tropski pogoji ne zadostujejo. Če želi celina imeti veliko vrst, mora nuditi ne le tropske pogoje, ampak tudi različne habitate. Kraji z visoko biotsko raznovrstnostjo imajo veliko potencialnih niš za živali, je dejal Piacentini. Visoka drevesa ali visoke gore na primer ustvarjajo razlike v temperaturi, izpostavljenosti soncu in terenu, te pa omogočajo sobivanje več bitij, ki jim ni treba tekmovati za iste vire ali habitat.
In celina z največ vrstami je …
Na podlagi vseh teh dejavnikov in ocen ter z uporabo svojih podatkov in tistih, pridobljenih iz muzejev ali od državljanov, se večina znanstvenikov strinja, da je Južna Amerika celina z največ vrstami.
Od amazonskega deževnega gozda, ki ima štiri drevesne sloje, v katerih se naselijo živali, do Andov z desetinami različnih mikroklim, ima Južna Amerika “zmagovalno mešanico vročine in geografije”, piše portal. “Tam je vse združeno,” je dejal Piancentini, “zato ima takšno biotsko raznovrstnost.”
Vendar pa biotska raznovrstnost Južne Amerike morda ne bo vedno tako živahna, kot je zdaj, piše Live Science. S krčenjem gozdov, rudarjenjem živega srebra in podnebnimi spremembami se južnoameriške živali spopadajo z več grožnjami kot kadarkoli prej. A še vedno obstaja možnost za ublažitev škode, je prepričan Piacentini. “Zagotovo bomo v prihodnosti izgubili veliko vrst, vendar jih bo vsakršno prizadevanje, da bi zmanjšali naš vpliv, tudi veliko ohranilo,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!