Katera ozemlja so ZDA doslej kupile: zadnjega prav od Danske

Vznemirjenje, ki ga je pred tedni sprožil zdaj že (ponovno) ameriški predsednik Donald Trump z omembo nakupa ali zasedbe Grenlandije, "aneksije" Kanade in prevzemom nadzora nad Panamskim prekopom, se še ni poleglo.
Očitno je bilo veliko ljudi, tudi svetovnih voditeljev prepričanih, da je praksa kupovanja ozemelj stvar preteklosti ali kvečjemu igre monopoli, čeprav v zgodovini to ni bilo tako zelo neobičajno. Poleg vojaških in političnih osvajanj ali zamenjav so nekatere države svoja ozemlja širile tudi z nakupom. Rusija je tako leta 1689 nekaj ozemelj kupila od Kitajske, Nemčija pa je leta 1899 od Španije kupila nekaj otokov v Tihem oceanu.

Daleč največji kupec ozemelj v novejši zgodovini pa so zagotovo bile prav ZDA.
Skoraj takoj po tem, ko jim je bila po vojni za neodvisnost (1775–1783) z mirom v Parizu leta 1783 priznana neodvisnost, je Washington začel uradno širiti ozemlja – s kupovanjem, osvajanjem in prilaščanjem. Zadnje ozemlje, za katerega so plačale z denarjem, so ZDA kupile prav – od Danske. Poglejmo nekaj pomembnih širitev ozemlja v zgodovini ZDA.

1803 – nakup Louisiane

Leta 1803 so ZDA v času predsedniškega mandata Thomasa Jeffersona od Napoleona I. Bonaparteja za 15 milijonov dolarjev (kar bi danes znašalo približno 350 milijonov dolarjev oziroma nekaj manj evrov) odkupile ozemlje Louisiane, ki so ga pred tem Španci prepustili Francozom.
Z ozemljem, velikim 2,4 milijona kvadratnih kilometrov, ki se je raztezalo od reke Mississippi do Skalnega gorovja in od Mehiškega zaliva do Kanade, se je površina takratnih ZDA skoraj podvojila. Današnja zvezna država Louisiana je samo del ozemlja, ki so ga ZDA kupile od Francije.

"Osvajanje zahoda"

V 19. stoletju je v ZDA prihajalo vedno več migrantov iz Evrope, ki so naseljevali zahodna ozemlja in od ameriških oblasti kupovali zemljo, gradili tam naselja, železnico, odpirali rudnike, začeli s kmetovanjem in pri tem izrivali staroselsko prebivalstvo.
Dogajanje, ki je dobilo ime "Winning of the West" ("Osvajanje zahoda"), danes močno utrjeno v ameriški mitologiji, izhaja iz ideologije, imenovane "Manifest Destiny" ("Manifest usoda"), ki je nastala sredi 19. stoletja in je temeljila na prepričanju, da imajo Američani zgodovinsko in celo božansko pravico (ali dolžnost) širiti svojo civilizacijo, demokracijo in vrednote od atlantske do pacifiške obale.

1819 – Adams-Onísov sporazum

Z Adams-Onísovim sporazumom, podpisanim leta 1819, so bili rešeni nekateri mejni spori med ZDA in Španijo. ZDA so za 5 milijonov dolarjev pridobile današnjo Florido ter južne dele Alabame in Mississippija.

1845 – priključitev Teksasa

Leta 1845 so Združene države priključile Republiko Teksas, ki je 9 let prej po revoluciji in vojni z Mehiko, pod katero je spadalo njeno ozemlje, razglasila samostojnost. Teksas je v veliko veselje priseljencev postal 28. ameriška zvezna država. Severne zvezne države so bile proti tej priključitvi, saj je pomenila, da je v zvezo vstopila še ena država, ki je podpirala sužnjelastništvo.

1846 – Oregonski sporazum

Leta 1846 je Oregonski sporazum rešil dolgotrajen spor med ZDA in Veliko Britanijo glede nadzora nad ozemljem. ZDA so pridobile ozemlja današnjih držav Washington, Oregon in Idaho ter delov Wyominga in Montane. Meja ZDA se je pomaknila do 49. vzporednika.

1848 – nakup mehiških ozemelj

Leta 1848 je Mehika po porazu v mehiško-ameriški vojni s pogodbo Guadalupe Hidalgo za 15 milijonov dolarjev predala ZDA ozemlja današnje Kalifornije, Nevade in Utaha, skupaj z deli Arizone, Kolorada, Nove Mehike in Wyominga.

1853 – Gadsdenov nakup

Leta 1853 je bila z "Gadsdenovim nakupom" določena južna meja ZDA.

V imenu ameriške vlade se je z mehiškim generalom Santa Anno pogajal James Gadsden, dogovor pa je vključeval nakup današnje južne Arizone in Nove Mehike za 10 milijonov dolarjev – ta nakup je bil precej drag, saj je bilo območje ključno za gradnjo transkontinentalne železnice.

1867 – "Sewardova norost" – nakup Aljaske

Leta 1867 so Združene države za 7,2 milijona dolarjev kupile Aljasko od Rusije. V tistem času na Aljaski še niso našli zlata, zato je bil nakup deležen ostrih kritik in je bil po pogajalcu Williamu Sewardu znan kot "Sewardova norost". Danes velja nakup Aljaske za najbolj donosen ameriški nakup ozemlja.

1898 – leto otokov

Leta 1898 s Pariško pogodbo, ki je končala špansko-ameriško vojno, je Španija ZDA predala Havaje, Portoriko in Guam. Istega leta so ZDA kupile Filipine za 20 milijonov dolarjev in jih kot svoje ozemlje ali kot kolonijo obdržale vse do konca druge svetovne vojne, ko so priznale njihovo neodvisnost.

1900–1925 – prevzem Ameriške Samoe

Z Berlinskimi sporazumi iz leta 1899 so bili Samoanski otoki razdeljeni na dve politični entiteti, pri čemer je Ameriška Samoa v naslednjih 25 letih postopoma postala ozemlje ZDA, ki pa nima statusa države, podobno kot Portoriko.

1917 – zadnji nakup – Danski zahodnoindijski otoki

Leta 1917 so ZDA od Danske za 25 milijonov dolarjev v zlatu kupile današnje Deviške otoke ZDA. Danes bi to znašalo okoli 24-krat več. Cena je bila visoka zaradi strateške lege otokov blizu Panamskega prekopa in vzhodne obale ZDA.

1975 – zadnja teritorialna pridobitev

Letos mineva pol stoletja, odkar so si ZDA priključile Severne Marianske otoke v Tihem oceanu, ki so jih zasedle leta 1944 med drugo svetovno vojno. Takrat je otočje postalo (doslej) zadnje uradno ozemlje, ki se je pridružilo Združenim državam Amerike kot Commonwealth.
Priključitev so izvedli na podlagi glasovanja, na katerem so prebivalci otokov glasovali za sklenitev posebnega političnega dogovora z ZDA in leta 1978 postali skupnost v politični zvezi z ZDA (Commonwealth of the Northern Mariana Islands). To pomeni, da imajo otočani ameriško državljanstvo, a z določenimi posebnimi avtonomnimi pravicami.