Kateri dan v tednu smo najsrečnejši? Ne, ni petek

Foto: PROFIMEDIA

Obsežna raziskava, ki je trajala kar dve leti, je prinesla zanimive izsledke, kdaj se ljudje najbolje počutimo.

Britanski znanstveniki iz University Collegea v Londonu so izvedli do sedaj najobsežnejšo raziskavo o vsakodnevnem počutju in odkrili marsikaj zanimivega.

Želeli so raziskati, ali je čas dneva povezan s spremembami v duševnem zdravju, s srečo, zadovoljstvom z življenjem, občutkom, da je življenje vredno truda, in osamljenostjo.

Prav tako so želeli ugotoviti, ali so ti občutki odvisni od dneva v tednu, letnega časa ali leta.

Zato so analizirali podatke iz socialne študije o covidu-19, ki je tekla kar dve leti – od marca 2020 do marca 2022.

V anketi je sodelovalo skoraj 50.000 odraslih, ki so skupaj odgovorili na skoraj milijon vprašanj.

Udeleženci študije so odgovarjali na vprašalnike, med drugim: “Kako srečni ste se počutili prejšnji teden?”, “Kako zadovoljni ste bili s svojim življenjem?” ali “V kolikšni meri ste menili, da so stvari, ki jih počnete v življenju, vredne truda?”

Zjutraj se stvari zdijo boljše

Kot piše časnik The Guardian, so raziskovalci ugotovili, da rek, da se stvari zjutraj zdijo boljše, morda ni čisto iz trte zvit.

Ljudje se v duševnem smislu običajno res najbolje počutimo zjutraj, najslabše pa okoli polnoči, pri čemer igrata vlogo tudi dan v tednu in letni čas.

Tako je duševno zdravje bolj spremenljivo konec tedna, med tednom je stabilnejše.

Torek prinaša največ sreče

Ocene sreče, zadovoljstva z življenjem in smiselnosti življenja so bile v ponedeljek in petek višje kot v nedeljo, medtem ko je največ ljudi izbralo torek za tisti dan v tednu, ko so se počutili najbolj srečni.

Tudi letni časi vplivajo na razpoloženje, kaže raziskava, objavljena v strokovnem časopisu BMJ Mental Health.

Pozimi so ljudje poročali o največ simptomih, ki so kazali na depresijo in tesnobo, v ostalih letnih časih pa večkrat poročali o občutkih, da so srečni, zadovoljni življenjem in da menijo, da je življenje vredno truda.

Letni čas, v katerem je bilo duševno zdravje udeležencev najboljše, je bilo poletje.

Kako bi rezultate lahko koristno uporabili?

Ker je bila študija opazovalna, razlogov za izsledke raziskovalci niso mogli določiti, so zapisali v raziskavi.

Tako niso imeli podatkov o spalnem ciklu ali navadah, lokaciji ali vremenu ter obdobju v dnevu, ko so udeleženci odgovarjali na vprašanja, kar vse bi lahko vplivalo na njihovo razpoloženje.

Videti pa je, da nihanje razpoloženja sovpada z dnevnim ritmom izločanja hormona kortizola.

Ta hormon “budnosti” je odgovoren za to, da se prebudimo in smo pripravljeni na izzive dneva.

Največ ga telo izloči zjutraj tik pred prebujanjem, njegova količina pa je najmanjša v času, ko se odpravljamo spat.

Da bi lahko natančneje ugotovili razloge, bi morali upoštevati vse te parametre, meni dr. Feifei Bu z oddelka za vedenjske znanosti in zdravje na londonski univerzi.

Zato bi morali izvesti nadaljnje raziskave, ki bi te elemente upoštevale.

“Če bi takšne nove raziskave potrdile rezultate, bi to lahko imelo pomembne praktične posledice,” je dejal Feifei.

“Razne službe in skupine za podporo duševnemu zdravju bi lahko razmislile o prilagajanju svojim uporabnikom, da bi se ujeli z nihanji potreb čez dan; na primer, da bi prednostno zagotavljale svojo razpoložljivost pozno ponoči, ko so ljudje glede na duševno počutje najbolj nizko,” je pojasnil.