Menu Item
Čeprav so temperature na obeh zemeljskih tečajih izjemno nizke, je eden od polov dejansko hladnejši. Zakaj je to tako?
Ko pomislimo na ekstremni mraz, verjetno najprej pomislimo na Arktiko ali Antarktiko – dve najbolj ledeni in hladni območji na svetu.
A čeprav so temperature na obeh polih izjemno nizke, obstajajo med njimi pomembne razlike, zaradi česar je eden od polov dejansko hladnejši.
Mogoče bi “na prvo žogo” pomislili, da je hladnejši severni pol, ker sever na splošno povezujemo s hladnim, jug pa s toplim. Vendar ni tako.
Južni pol, Antarktika, je na splošno hladnejša kot Arktika. Zakaj? Poglejmo glavne dejavnike, ki vplivajo na to temperaturno razliko.
Geografske razlike
Ključna razlika med severnim in južnim polom je njuna geografija.
Antarktika je ogromna zaledenela celina s površino približno 14 milijonov kvadratnih kilometrov. Arktika, po drugi strani, je predvsem ocean, obdan z zemeljskimi masami.
Led, ki ga vidimo na severnem tečaju, je plavajoč, za razliko od ledu na južnem tečaju, ki večinoma pokriva spodaj ležečo celino.
Različni površinski materiali (led, zemlja, voda) imajo različne sposobnosti zadrževanja toplote. Antarktika, ki je pokrita z debelim ledom, odbija večji del sončne svetlobe in zato se hitro hladi.
Nasprotno pa 80 odstotkov površine Arktike predstavlja ocean, ki ima visoko toplotno kapaciteto, zato je severni tečaj sposoben zadržati več toplote in ohraniti nekoliko višje temperature.
Nadmorska višina
Antarktika ima višjo povprečno nadmorsko višino. Ruska raziskovalna postaja Vostok na primer leži na višini okoli 3.500 metrov.
Višja kot je površina, hladnejše so temperature. Na Arktiki pa so razmere drugačne, saj je večina območja precej bližje morski gladini, kar pomeni, da so temperature nekoliko milejše.
Severni pol nima stalne nadmorske višine. Čeprav lahko led na tem območju doseže debelino do nekaj metrov, ostaja bolj ali manj na ravni morja in lahko rečemo, da je tečaj praktično na morski gladini.
Južni pol medtem leži na približno 2.800 metrih nadmorske višine, približno tako visoko kot Triglav.
Morski tokovi
Južni ocean, ki obdaja Antarktiko, je učinkovito izoliran z oceanskimi tokovi, ki preprečujejo, da bi topla voda dosegla celino. To prispeva k temu, da je kopno na Antarktiki dejansko “globoko zamrznjeno”.
Nasprotno pa je Arktični ocean povezan s toplejšimi vodami iz Atlantskega in Tihega oceana, kar v regijo prinaša več toplote in ohranja temperature relativno višje od tistih na južnem polu.
Vetrovi in vremenski vzorci
Za vreme na Antarktiki so značilni močni vetrovi, ki pogosto tečejo iz visoke notranjosti proti obali. Pri tem odnašajo toploto in prispevajo k nizkim temperaturam.
Po drugi strani pa ima Arktika bolj zmerno podnebje z razmeroma toplejšim zrakom, ki prihaja iz okoliških kopenskih mas, čeprav je pozimi še vedno zelo mrzlo.
Temperaturni rekordi severnega in južnega pola
Ko gre za najhladnejše temperature, je Antarktika nesporna zmagovalka.
Najnižja temperatura, ki so jo kdajkoli izmerili na Zemlji, je -89,2 stopinje Celzija. Zabeležili so jo na ruski raziskovalni postaji Vostok 21. julija 1983.
Na Arktiki pa je najnižja izmerjena temperatura -68,0 °C, ki je bila zabeležena v Ojmjakonu v Sibiriji, 6. februarja 1933. Kljub temu da gre za ekstremno mrzlo območje, Arktika ne dosega tako nizkih temperatur, ki jih lahko izmerijo na Antarktiki.
Seveda pa poleg ekstremnega mraza lahko na obeh območjih doživljajo tudi relativno visoke temperature.
Najvišja temperatura, ki je bila kdaj izmerjena na Antarktiki, je dosegla 18,3 stopinje Celzija. Zabeležili so jo na argentinski raziskovalni postaji Esperanza na antarktičnem polotoku Trinity 6. februarja 2020.
Istega leta pa so bili priča tudi izjemno toplemu valu v arktičnem območju. 20. junija so v sibirskem Verhojansku, ki leži znotraj arktičnega kroga, izmerili kar 38 stopinj Celzija.
Oba vročinska temperaturna rekorda sta po prepričanju znanstvenikov pokazatelja segrevanja Zemlje in podnebnih sprememb zaradi izpustov ogljikovega dioksida.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje