Menu Item
Prvo kolo so morda iznašli rudarji, meni skupina znanstvenikov, ki je preučevala razvoj kolesa. Verjetno pa so v zgodovini kolo iznašli večkrat.
Slovenci se lahko pohvalimo z najstarejšim znanim kolesom na svetu, ki so ga arheologi našli leta 2002 na Ljubljanskem barju, njegova starost pa je ocenjena na 5.100 in 5.350 let. Ogledate si ga lahko v ljubljanskem Mestnem muzeju. Kolo je nedvomno eden izmed najpomembnejših izumov, ki je korenito spremenil človekov način življenja – od transporta do izdelave keramike.
A natančen izvor kolesa je za arheologe še vedno skrivnost. Obstajajo tri glavne teorije o izvoru kolesa, piše portal Live Science. Prva nakazuje, da se je kolo prvič pojavilo v Mezopotamiji okoli leta 4000 pred našim štetjem in se nato razširilo v Evropo. Druga teorija kaže na območje pontske obale severne Turčije okoli leta 3800 pred našim štetjem. Tretja teorija pa trdi, da so kolo izumili na območju Karpatov med 4000 in 3500 pred našim štetjem in se je od tam razširilo v različne smeri.
Teorije temeljijo na arheoloških dokazih o obstoju koles in vozil s kolesi. O tem pričajo poslikave ali opisi vozov (tudi bojnih), miniaturna kolesa, igrače, grobovi z vozovi in ne nazadnje ostanki samih koles ali vozov. Vse to priča, da se je uporaba kolesa zelo hitro razširila, zaradi česar je težko ugotoviti, kje in kdaj je bilo prvič izumljeno, kot tudi ne, ali so ga morda izumili neodvisno od drugih v različnih časih in krajih.
So izumitelji bili starodavni rudarji v Karpatih?
Nova študija, ki temelji na preučevanju možnega razvoja kolesa, podpira tretjo od glavnih teorij in pravi, da je možno, da so kolo izumili rudarji bakra v Karpatih pred 6.000 leti. Avtor raziskave je namreč tudi avtor tretje glavne teorije, zgodovinar Richard Bulliet iz ameriške univerze Columbia.
Svojo teorijo je prvič predstavil leta 2016, po njej naj bi kolo iznašli zaradi vse težjega pridobivanja bakrove rude, ki je bila okoli leta 4000 pred našim štetjem močno iskana. Takrat so pri delu v rudnikih že uporabljali vozičke, ki so zelo podobni današnjim rudarskim vozičkom – pravokotni s trapezoidnimi stranicami, o čemer pričajo najdbe.
Bulliet je s sodelavcema v novi študiji predstavil model verjetnega razvoja kolesa.
Po tem modelu so bili predhodniki kolesa valji, na katere so postavili košaro ali škatlo, ki so jo želeli prestaviti, med premikanjem pa so zadnje valje po potrebi premaknili naprej. Po tem je sledila prva inovacija – valji z utori; ti so omogočili, da tovor ni zdrsnil z valjev. Iz teh se je sčasoma razvil model para koles, povezanih z osjo, nazadnje pa so izumili še način, da so se kolesa premikala neodvisno od osi (kakršno je tudi prazgodovinsko kolo iz Slovenije). Prehod od z osjo rigidno povezanih do prosto gibajočih se koles naj bi se zgodil v okoli 500 letih, piše v študiji. K temu naj bi izumitelje in razvijalce koles silile značilnosti okolja, v katerem so delovali, na primer ozke, zaprte poti, nezmožnost zavijanja in podobno.
Kolo se je verjetno razvijalo na enak način kot biološki organizmi
Kot pravijo raziskovalci, ne želijo namigovati, da so bili starodavni rudarji v Karpatih edini, ki so odkrili kolo.
Navsezadnje odkritja dokazujejo, da so vsaj v 8. stoletju pred našim štetjem gibanje s kolesi poznala tudi avtohtona ljudstva v Ameriki. Vendar pa kolesa z območja Karpatov predstavljajo najzgodnejši znani primer prevoza s kolesi in so verjeten vir zgodnjega širjenja kolesa po starem svetu. V tem kontekstu so omenili tudi kolo, najdeno v Sloveniji.
Po njihovem mnenju raziskava tudi dodaja nova spoznanja k teorijam o tehnološkem razvoju – in sicer, da se je kolo razvijalo v več stoletij dolgem obdobju z diskretnimi inovacijami, podobno kot biološki organizmi.
“Razvilo se je iz predhodne tehnologije, od katere je podedovalo nekatere koristne lastnosti, ta razvoj pa je bil temeljno povezan z lokalnim okoljem,” so zapisali raziskovalci.
Pristop, ki so ga raziskovalci uporabili v študiji, imenovan “računalniško mehanično oblikovanje” (originalno: “computational mechanical design”; op. a.) bi po njihovem mnenju lahko potencialno uporabili za iskanje odgovorov na druga arheološka vprašanja. “Mislim, da se moramo še veliko naučiti o tem, kako natančno so bile zgrajene piramide,” je za Live Science dejal Kai James, vesoljski inženir pri Tehnološkem inštitutu Georgia in soavtor študije. “Računalniško mehanično oblikovanje bi lahko bilo ključno pri odgovoru na nekatera od teh vprašanj.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!